Kot sem napovedala, nisem gledala Kmetije. Ampak priznam, v času, ko sem bila skoraj povsem hroma, mi je po nesreči uspelo pritisniti na daljinca. Ker nisem mogla na noben način ugasniti TV, sem bila skoraj 5 minut podvržena mučenju s strani "neomajne dame visokih moralnih načel". Kdo je len, kdo je kakšen, kaj je prav in kaj narobe, je razlagala gospa in končalo se je tako, da sem nekako vstala in sprejela strog preventivni ukrep. Striktno sem odhajala na sprehod točno v terminu Kmetije, da se mi, hromi v roke, ne bi še enkrat zgodilo, da bi jo po pomoti gledala. Ker ajde vse ostalo, ampak da se na TV v oddaji, ki je dno od dna in ki služi izključno zaslužku, pojavi moralna pridiga, je bilo pa že preveč! RKC je krasno rešila problem greha – svetniki so v raju in ne v peklu.

Topogledno temu me je pač težko prepričati, da sem prejela dozo moralnih "analiz" o lenobi in razvratu brezplačno, ker po mojem mnenju je bil tudi "moralni" del showa podprt s honorarji. Moralna in etična načela, vsaj sama tako menim, niso potrošniška roba. Načela imamo ali jih nimamo, spoštujemo jih ali ne spoštujemo. So pa tovrstna načela večna in kdor jih dejansko spoštuje, ne bo igral angela v peklu.

Kruha in iger

Toda živimo v času, ko skušamo tržiti vse, tudi tisto, česar ne bi smeli. Na način, kot je Kmetija "opravila" z moralo in etiko, ko se je "spodobnost" pojavila kot nekakšen stranski učinek showa v podobi znane gospe, smo učinkovito zmarginalizirali tisto poštenje, ki nam je še ostalo. Profana delitev na dobre in slabe udeležence, na pravičneže in lažnivce, na spodobne in razvratne, na delovne in nedelovne, je samo impotentna verzija gladiatorskih iger. Kruha in iger vzklika plebs, hujša ko je kriza, šokantnejšo zabavo potrebujemo.

Danes seveda nikomur ne pade na pamet, da bi v našo "civiliziranost" vpeljal boje do smrti, haranje levov nad otroke in ženske, mesarjenje in odkrito klanje. Potrebno dozo nasilja, umiranja, trpljenja dobimo že v informativnih oddajah, ki nam dnevno servirajo krvave podobe nasilja. Ampak to ni dovolj, potrebujemo še "zabavo", ki nam namesto razmesarjenih trupel ponuja tabuje. Ker v resnici smo zavrti in oh, kako krasno, ko nas nekdo sprošča z nebrzdanim preklinjanjem, razkazovanjem spolovil, javnim seksom ipd.

Ampak taki smo in ker smo, kakršni smo, je lahko reality show uspešna oddaja. Ker smo mi tisti, ki želimo kukati v zasebnost drugih, ker nas zabava domnevna nemoralnost videnega. Veste, glavno vprašanje je, kdo je v resnici razvraten in nespodoben, da ne rečem tudi len. Tisti, ki zavestno služi denar kot neposredni udeleženec showa, medijska hiša, ki plasira tovrstne oddaje ali vsi, ki uživajo ob gledanju? Svojevrsten užitek je namreč tudi to, kar se je dogajalo, zgražanje zavoljo razkazanega lulčka in moraliziranje, kdo je bolj in kdo manj len, kdo je priden in kdo tak ni.

Kakorkoli, sama nisem "neomajna dama visokih moralnih načel". Celo več, v času, ko nam moralna načela, mejo dovoljenega in nedovoljenega skušajo določati preko profita, ki ga z naklado, gledanostjo ipd. nekdo pridobi, menim, da imajo več poguma ljudje, ki živijo od naše "zabave". Podpisati se denimo pod Zlato kletko, zgodbo Urše Čepin, biti Damjan Murko in razlagati o svojem domnevnem seksu, zahteva več poguma in odločnosti, kot impotentno moraliziranje o tovrstnih izdelkih, opazovanje v varni anonimnosti skupine "gledalcev" ipd.

Vse to je samo milejša verzija rimskega "kruha in iger", pri čemer nekdo mastno zasluži, nekdo se zabava, na srečo pa vsaj nihče več ne umre.

Posttravmatski sindrom Kmetije

Problem nastane, ko udeleženec ne razume, da se je palec obrnil navzdol. V času Rimskega imperija so gladiatorja pokončali in je dal mir. Danes je to kaznivo dejanje in zatorej gladiatorjev ne ubijamo. Še vedno pa imamo munerarius, to je prireditelje gladiatorskih iger, ki izkoriščajo dano priložnost in si v nedogled podaljšujejo zaslužek.

Ne verjamete? Ja kaj presneto pa potlej delajo junaki Kmetije v vseh možnih trač medijih, na prireditvah takih in drugačnih ipd? Služijo denar vendar, nekaj zase in nekaj za munerariuse.

Še hujši problem pa nastane, ko novodobni gladiator ne želi razumeti, da se je po reality showu iztekel tudi podaljšani zaslužek. Še posebej v primeru, ko samega sebe vidi v obliki hudo duhovite osebe, ki ima domnevno sposobnost, da "nategne" ravno vsakogar, kogar hoče. Kajti vse je vendar igra, celo življenje je svojevrsten reality show in če je uspelo nekomu enkrat "prodati" podobo predsedniškega kandidata, drugič "razuzdanega pijanca", naslednjič "zaročenca" porno dive, ni vrag, da tudi sledeči nateg ne bo uspel. Gledalci so siti že vseh možnih vlog, gladiator bi pa še kar in kar živel sredi arene in doživljal orgazmatične vzklike plebsa. Ja, temu se pa reče posttravmatski sindrom!

In tudi v resnici ga lahko zaznamo! Dr. Artur Štern je včeraj napolnil medije z izjavo o neki "prasici", ki ga je menda "poklicala in mu povedala, da ima AIDS". Nadalje se je različnim "medijem" zapisalo: "Niti ščepca dvoma ni v meni. Vem, da nisem bolan, saj je ta ženska dobila AIDS za mano, že po tem, ko nisva bila več skupaj. Pa tudi sedaj, ko sem z La Toyo, me to ne skrbi, ker vem, da imajo pornoigralci na določena obdobja profesionalna testiranja za HIV, in tudi zato, ker sva si zvesta. Itak pa ona meni govori, naj se ne fukam naokoli." Potlej smo vmes bili deležni celo izjave, da se je "prasica" uspela celo ozdraviti AIDS-a z nekimi nadrealnimi tehnikami in postopki(!). Nakar je sledil "dan potem" in kako pričakovano, na sceno je stopila uboga La Toya, pretresljivo izkoriščena porno igralka, ki jo je "medijski manipulator" izkoristil, kot sama naklada, za svojo promocijo. Ona pa mu je "naivno" verjela. Sedaj naša "izkoriščena" La Toya ve, kako grdo se je njen "dohtar" poigral z njo in to celo nekajkrat brez kondoma, za "vedno" ga je zapustila (prej do naslednjega prizora, ki ga bosta oba odigrala za široke ljudske množice in seveda honorar), kajti njen ex-zaročenec "škodi njenemu ugledu" in "poslovnim uspehom". Pretresljivo!

Pričakovani so tudi odzivi. Od privoščljivih "dolgo je trajalo", do "razumskih" v smislu pozivov ubogi La Toyi, naj čim prej zapusti Arturja, do pozivov novinarjem, naj "pustijo tega tepca Arturja pri miru", ker da dela "bedake iz njih". Eh, pa kako bi "novinarji" pustili pri miru kravo mlekarico, ki jim še kar in kar prinaša podaljšani zaslužek? Saj niso neumni vendar!

Oblikovala se je, tudi pričakovano, skupina ljudi, ki nadvse resno izraža gnus nad pričujočo izjavo, opozarja, da je AIDS nevarna bolezen, se zgraža nad tem, da Artur ne uporablja zaščite in vsem po vrsti priporoča kondome. Ker AIDS je res nevaren in norčevanje na to temo pač ni zaželjeno. Kajti vsaka bolezen je v biti tabu, čim hujša je, bolj je tabuizirana.

Podaljševanje reality užitka

Sama sem bila nad izjavo dr. Arturja Šterna zgrožena. Sploh ne zavoljo že naštetih razlogov. Meni osebno je namreč vseeno, kdo je bolj ali kdo manj "moralen", kajti navsezadnje gre pri vsem skupaj le za to, kdo bolj in kdo manj uspešno služi denar. Za ugled domnevnih "novinarjev"mi je tudi malo mar, kajti pravi novinar se itak ne ukvarja z izvaljotinami La Toye in dr. Šterna. Razlika med pravimi in kvazi novinarji obstaja; pravi novinar vas obvešča o realnih truplih, kvazi novinar pa debatira o tem, kaj je Salome rekla o Arturjevem lulčku in kako je Artur lizal bradavice La Toyi. Hudo "pomembna" novinarska "tema" pač, predvsem pa izjemno donosna!

Zgrožena sem zavoljo vulgarnosti in primitivizma, s katerima dr. Štern želi vpeljati medijske potegavščine v ta prostor. Gola resnica, "premišljena medijska subverzija", ki sta si jo zamislila Franci Kek in Vojko Anzeljc, je bila duhovita. Ne toliko zavoljo "igre" dr. Šterna temveč zavoljo reakcij vseh tistih, ki so "kandidaturi" nasedli. Kakor se lahko še danes bere, sta oba scenarista želela s "komičnim pristopom in skritimi kamerami v stilu filmov Fahrenheit 9/11 in Češke sanje prikazati moč in korektnost medijev, stranpoti volilne zakonodaje ter odzive in nestrpnost Slovencev." Čestitam, cilj je bil nedvomno dosežen. Dr. Artur Štern se je iz kilavega predsedniškega kandidata čez noč prelevil v osebo, ki si je upala norčevati iz naše "svetinje", to je volitev.

Vendar zgolj vulgarnost in primitivizem pač nikomur nista zagotovila mesta na panteonu inteligentnih oseb. H. G. Wells je nategnil celo državo ZDA s svojo radijsko igro Vojna svetov (adaptacijo istoimenskega romana). Fahrenheit 9/11 je izjemno inteligentno čtivo, ki bralca prisili k razmisleku o tem, kaj in kako sam počne, kaj se z njim dogaja ter kje in kako živi. Češke sanje pa so ena od najbolj inteligentnih in predvsem izjemno duhovitih kritih postkomunistične družbe, kar sem jih v življenju videla. Češke sanje - hipermarket za boljše življenje! Izjemna reč in če te stvaritve še niste videli, morate to nemudoma storiti!

Kaj reči na izjave o "prasici", ki ima AIDS in današnji limonadarici z ubogo La Toyo v glavni vlogi? Primitivno, vulgarno in to je tudi vse. Nobenega presežka tu ni, nobene inteligence, še manj humorja. Gre le za impotenten poizkus podaljševanja reality užitka, ki je nedvomno prinesel podaljšani zaslužek, če ne "zaročencema" pa zanesljivo posameznim medijem. Zadeva vseeno ni učinkovala, kajti gre preprosto za to, da so bila "pravila gladiatorske igre" grobo prekršena. Če Marjan Novina ni pokazal lulčka na TV, ga je v podaljšanem užitku vsega potetoviranega vseeno videla celotna Slovenija. Če se Goran Breščanski ni že na Kmetiji dovolj nažgal, se je potlej v podaljšanem užitku, ki so ga menda prekinili kar policaji. Če še kdo ni verjel, da je Salome ženska, sedaj to zanesljivo ve. In tako naprej, kajti uspešen gladiator zabava plebs z različnimi ekscesi, nikakor pa ne onanira na isto temo.

Kruha in iger vendar, ne pa zgodb o AIDS-u in "prasici", ki ne prinesejo pričakovanega užitka! Ej, kaj se je vendar zgodilo z domnevno inteligenco, z domnevnim "mojstrom manipulacij", kot "uboga" La Toya danes slikovito naziva dr. Šterna? Pa ja ne da je zašel v lastno past in namesto intrigantne štorije, ki bi zrajcala celo Slovenijo, skušal prodati abotno, abortirano zgodbo? Oh ne, mi smo vsi neumni, ne dojemamo veličine uma, ki stoji za tako izjavo. Nateg je vendar uspel, vsi po vrsti nekaj bentimo že drugi dan! Ploskam, res nateg, da mu ni para. Njegov problem je le to, kar sem večkrat zapisala, je primitiven in vulgaren, brez vsakega presežka, neinteligenten in neduhovit.

Ampak nič hudega, živimo pač v državi, kjer kot potrošniki pristajamo, da nam namesto inteligentnih stvaritev kot so to Vojna svetov, Fahrenheit 9/11 in Češke sanje servirajo abotnosti, ki jih potem že nekdo razglasi za "medijsko subverzijo". Pričujočo abotnost bo zanesljivo že kdo od "poklicanih" razglasil za "inteligentno" in "smešno", kar nas navsezadnje ne sme motiti. Kajti mi smo tisti, ki odjemamo "kruha in iger", mi smo tisti, ki si želimo novodobnega gladiatorstva in mi smo tisti, ki tako ali drugače plačujemo storitve novodobnih munerariusov, ki nam ponudijo užitek in nas za nameček še podučijo, kaj so to "visoka moralna načela". Dr. Artur Štern in La Toya, "znani kmetovalci" in kvazi "novinarji" so samo ljudje, ki služijo na račun našega užitka in tešijo našo strast za igrami. Jim lahko sploh zamerimo? Ali pa smo sami sebe že postavili v položaj, da se upremo le, ko nam nekdo servira "spodleteli užitek", kakršen je bil zgodba o "prasici" z AIDS-om?