Članek Razplankanje (ali o razvitosti hrvaške ZFF scene) je proti pričakovanjem naletel na buren odmev. Še bolj „vroče” dogajanje je sledilo objavi teksta Prišel je tiho in postal edini slovenski ZFF fanzin - Jašubeg en Jered.

Da bi ostali zvesti tradiciji, se tokrat primerjajmo s srbsko ZFF sceno.

Tudi ta nas je prehitela. Kot primer navajamo Projekt Rastko, ki že nekaj let skrbi tudi za promocijo tudi srbskih ZFF avtorjev. Ljubiteljem fantastike posebej priporočamo odlomke iz del Milorada Pavića, ki je pri nas najbolj znan po svojem delu Hazarski slovar. 

  

Društva

V Srbiji deluje več društev. Verjetno najbolj znano in ugledno je Društvo ljubiteljev fantastike Lazar Komarčić, ki deluje od leta 1981. dalje. Društvo se imenuje po Lazarju Komarčiću, prvemu srbskemu avtorju ZF romana Jedna ugašena zvezda iz leta 1902.

Društvo organizira številne delavnice, sodeluje na filmskem festivalu, organizira javne pogovore (tribune), je organizator konvencije Beokon in še bi lahko naštevali. Skratka, njim se vedno nekaj dogaja, pri čemer velja opozoriti, da redno obveščajo javnost o novih ZFF knjigah ter predstavljajo domače avtorje.

Strani drugih društev so več ali manj nedostopne. Ne zato, ker društva ne bi delovala temveč zato, ker nekatere domene več ne delujejo, zato je težko ugotoviti, koliko teh društev je in kaj vse počenjajo. Vsekakor pa Srbija ima razvito družbeno sceno, ki vrvi od društev takšnih in drugačnih, od ljubiteljev iger preko ljubiteljev znanih ZF filmov, nadaljevank pa vse do „klasike”, to je ljubiteljev Gospodarjev prstanov. Naštejmo jih le nekaj: Srpsko društvo za naučnu fantastiku, Društvo ljubitelja naučne fantastike, nauke i tehnike Photon Tide, Klub ljubitelja epske fantastike i društvenih igara Zmaj, Beogradski klub ljubitelja društvenih igara Crni zmaj, Klub obožavalaca naučne fantastike KONEF, Udruženje ljubitelja društvenih igara i fantastike Valhala, SF klub Faros iz Bele Crkve itd.

 

Konvencije

Beokon je letos potekal od 30. 01. do 01. 02. v Beogradu. Program je bil bogat, navsezadnje je potekal v sodelovanju s Festivalom srbskega fantastičnega filma. Žal bo treba počakati do naslednjega leta, kajti nič ne kaže, da bi se ta zanimivi festival fantastičnega filma v doglednem času prikazal še pri nas.

SFTerracon 2009 naj bi potekal v Beogradu od 29. do 31. oktobra. Vendar glede na skromno najavo nismo uspeli ugotoviti ne kje niti kakšen je program te nove konvencije, ki se najavlja kot „prva konvencija znanstvene fantastike”. Kar je rahlo nenavadno, saj Beokon kontinuirano poteka že nekaj let.

 

Spletne skupnosti

Zanimivo stran s forumom nam ponuja društvo Photon Tide, ki pa je orientirano na tuje filme in TV serije. 

SF Serbia objavlja ZFF novice s področja, filma, TV serij, literature in iger. Izdali pa so tudi prvo številko fanzina Raketla.

Na vesoljski postaji At-At se zbira največji „šljam” v galaksiji. Kljub duhovitemu naslovu gre za lepo urejen forum. 

Art Anima je namenjena ljubiteljem kratkih fantazijskih zgodb, zaključili so že s prvim natečajem in objavljajo publikacije v sodelovanju z drugimi organizacijami.

Ostanek radijske oddaje o ZFF je še danes živ in deluje kot SF Pogledi. Stran prinaša zanimive novice iz domačih in tujih logov. 

SF Team prinaša ZFF novice iz Srbije in iz tujine. Na strani se nahaja tudi arhiv nekdaj zelo popularnega fanzina Sirius. 

Fanzini

Emitor izdaja društvo Lazar Komarčič. Zadnje številke fanzina so na voljo na spletni strani društva. Posebej pa opozarjamo na številko 460, ki je med ljubitelji ZFF žanra znana kot zbirka zgodb erotične fantastike „Ugriz strasti”.

Društvo Sci & Fi izdaja fanzin Terra.

SF Vektor je fanzin skupnosti SF Team. Na voljo je 8 številk z zanimivo vsebino.

Nagrade

Srbi podeljujejo različne nagrade. Društvo Lazar Komarčić podeljuje od leta 1984 nagrado Lazar Komarčić za najboljša fantastična dela, od leta 2003 nagrado Ljubomir Damjanović za najboljša dela, ki so izšla v fanzinu Emitor ter od leta 2007 nagrado društva Lazar Komarčić za prispevek srbski fantastiki. Več o nagradah in nagrajencih si lahko ogledate na spletni strani društva.

 

Avtorji

Za srbske avtorje se zdi, da pogumno predstavljajo svoja dela na Internetu. 

Ivan Vukadinović je avtor trilogije Večni ogenj (Večna vatra), ki je predstavljena na zanimiv način. Spletna stran je v cirilici, kot se za srbskega pisatelja tudi spodobi, kar pa je žal ovira za mnoge, ki cirilice ne znajo brati. Oto Oltvanji iz Novega Sada se je odločil za darkersko stran z majhnimi črkami. Darkersko stran je izbral tudi Aleksandar Ilić, avtor knjige Srbski psiho, menda najbrutalnejšega srbskega romana tretjega tisočletja. Med sodobnimi avtorji omenimo še Aleksandra Markovića ter Gorana Skrobonjo, oba sta nagrajenca društva Lazar Komarčić.

Med vse te naši javnosti bolj ali manj znane avtorje se uvršča tudi Zoran Živković, ki je poleg Milorada Pavića najverjetneje najuspešnejši srbski avtor. Zoran Živković živi v Beogradu. Njegova spletna stran obiskovalcem postreže s podatki o njegovih delih, načrtih, nagradah, ki jih je prejel in marsičem drugim. Stran je v angleškem jeziku. Zoran Živković ima svojo skupino oboževalcev tudi na Facebooku. Živković je moderen avtor, ki dosledno izkorišča vse možne blagodati sodobne tehnologije za predstavitev svojih del. Je prejemnik številnih nagrad, denimo Knjižnica, ki jo imamo tudi v slovenskem prevodu, je prejela nagrado World Fantasy Award.

Zaključek

V tem kratkem pregledu nismo mogli niti našteti vseh društev in spletnih skupnosti, ki delujejo v srbskem govornem področju. Zato se prizadetim iskreno opravičujemo.

Sam zaključek z našega stališča pa je pričakovan. Slovenska ZFF scena, ki je bila še slaba tri desetletja nazaj vzor ostalim v nekdaj skupni Jugoslaviji, je prepustila primat srbski in predvsem hrvaški. Za obe sceni je značilno, da podpirata domače avtorje in promovirata njihova dela. Pri čemer je hrvaška scena, vsaj po mojem mnenju, uspešnejša, kajti kontinuirano prevaja hrvaške avtorje in jih predstavlja tuji javnosti, o čemer smo že pisali. Prednost srbske scene je nedvomno močna povezava med društvom Lazar Komarčić in filmskim festivalom fantastike, zato je zgolj vprašanje, kdaj si bodo svojega omislili tudi Hrvati.

Obe sceni sta v primerjavi z našo zelo razviti in kot kaže so posamezni akterji že pričeli med seboj sodelovati, kar bo nedvomno v prihodnje sprožilo nove projekte in nove uspehe.

Kolegom s srbske scene lahko samo čestitamo in jim zaželimo veliko uspehov tudi v prihodnje!

< Prejšnja		Naslednja >