četrtek, 19 november 2009 11:25
 Včeraj, 18. 11., je Benka Pulko v Cankarjevem domu odprla fotografsko razstavo Črno – bela mavrica. Razstavo je posvetila tako tibetanskim kot tudi slovenskim otrokom. Prvim, kot je sama zapisala, ker so jo toliko naučili in drugim, da ji odpirajo oči. Ker je treba hoditi po svetu odprtih oči (in tudi src), vabim vse, ki jih bo pot v naslednjih dneh zanesla v bližino Cankarjevega doma, da si še sami ogledajo izjemne fotografije. Razstava bo odprta vse do 20. 12. 2009.
O umetniški vrednosti samih fotografij nima smisla izgubljati besed. Kajti to so fotografije, ki človeku sežejo naravnost v dušo in mu razprejo srce. Kritiki in ostali bodo to seveda povedali bolje, zato se bom raje posvetila dogajanju na otvoritvi. Take gneče, kot je bila včeraj, že dolgo nisem videla. Prišlo je mnogo ljudi, nekaj znanih obrazov se je dobesedno utopilo v množici čakajočih. Krasna otvoritev je bila to, polna emocij in celo solza.
Več ...
ponedeljek, 16 november 2009 08:32
Blog
V teh dneh spremljam take in drugačne odmeve ob smrti našega Tomaža Humarja. Nekaterim je vprašanje, le zakaj je lezel v gore in "izzival", pomembnejše od pietete do pokojnika. Spet drugi razlagajo tem prvim, da je to bil pač pokojnikov način življenja, da je premikal meje ipd. Tretji so šokirani in pišejo, da si niso mogli misliti, da bo res umrl. Četrti se sprašujejo, je bilo mogoče storiti kaj več. Peti so prepričani, da bi ga bilo možno rešiti. Šesti žalujejo v javnosti, sedmi žalujejo v tišini. Osmim je vseeno ali se vsaj zdi, da jim je vseeno. Tu so seveda tudi tisti, ki se jim zdi potrebno zasipati javnost s podrobnostmi o svoji žalosti, kajti zavoljo funkcije, ki jo opravljajo, morajo biti žalostni že po službeni dolžnosti. Mediji proizvajajo časopisne članke in nekako pozabljajo, da so prav nekateri od njih še pred nekaj dnevi "aktualizirali" vprašanje, koliko bo stala reševalna akcija.
Tomaž Humar je mrtev. Sama se ga ne bom spominjala ne po dnevu in ne po načinu smrti. Spominjala se bom njegovega veselja do življenja, širokega nasmeha, iskrenosti, optimizma in jeklene volje, s katero je uresničeval svoje cilje.
Več ...
|
torek, 17 november 2009 11:44
Mara R. Sirako
Blog
 Lik fatalke je arhetip, „kalup“, če želite, v katerega je potrebno vmestiti zgodbo, ki ima tako moralen namen (ne varajte svojih partnerjev) kot tudi svarilen namen (če boste varale, vas bo partner kar ubil). Predvsem pa ima družbeni namen (ob varanju ogrožate sebe in svojo okolico). In ženska, kar se ve že od grške dramatike dalje, vara lahko tudi, če je posiljena (če bi se branila, ne bi bila posiljena), če je sužnja (in ji pade na pamet, da ne bi ubogala), če je določena za žrtev (nekoga pač moramo zaklati v čast bogovom), če nerga (le zakaj je nergala Ksantipa?) itd.
Slovenija, vsaj tako izgleda sodeč po filmski produkciji, je naravnost mahnjena na zgodbe, v katerih se opisujejo frustracije in skorajda kastracije moških povzročene s strani žensk, ki naj bi bile fatalne. Zdi se, kot da doživljamo romantičen preporod, kakršnega so ostali evropski narodi doživljali že zadnjih 200 let.
Več ...
sreda, 11 november 2009 11:16
Mara R. Sirako
Blog
Objava prispevka „Je za izdajo knjig treba izdati tudi sebe?” je povzročila, da sem dobila nekaj sporočil, v katerih moji prijatelji iz socialnih skupnosti drug za drugim čestitajo in hkrati ugotavljajo, da preden niso izvedeli za nastop v okviru Knjižnega sejma, sploh niso vedeli, da sem resna in dobra pisateljica. Seveda mnoge zanima tudi to, kaj natačno bo kdo povedal, kako se mi je pripetilo, da tako hitro po izidu prvenca nastopam na Knjižnem sejmu ipd. No, za vse odgovore na tovrstna vprašanja bomo sodelujoči na voljo vsem zainteresiranim 27. 11. ob 17.00 v debatni kavarni Knjižnega sejma. Še enkrat vljudno vabljeni!
Kar pa me vse bolj zanima, je neko obče mnenje, ki ga zaznavam, namreč da pisatelji ZF-ja sploh nismo „intelektualci“, kar se „dokazuje“ z „dejstvom“, da gre za izmišljene zgodbe (ostale potemtakem niso izmišljene), za katere ni potrebno vedeti praktično nič. Lepo sedeš in pišeš neke izmišljotine in to je to. Ja, domači avtorji ZF-ja pač nismo neke slavne osebe in če smo iskreni, mi še za Kmetijo nismo dobri. Pač nismo „zvezde“. In to tudi ne bomo postali, saj se za promocijo svojih delih ne poslužujemo ekscesa.
Več ...
|
jaz bi še 
<br&g
