Dangober

  • Povečaj velikost črk
  • Privzeta velikost črk
  • Zmanjšaj velikost črk
18.05.2009 06:12:52
Meje so v naših glavah (razmislek o duševnem zdravju)

Zavod ŠentprimaJa, kaj se pa gre danes Sirakova, se bo verjetno marsikdo vprašal. Kaj ima duševno zdravje skupnega z ZFF? Hja, morda s samim žanrom ZFF ničesar, kot način delovanja in preseganja meja pa je delovanje združenja Šent in Zavoda Šentprima še do nedavna veljal za pravo fantastiko, posebej za vse tiste, ki so bili pomoči potrebni, njihove svojce in prijatelje. V času, v katerem živimo, je duševnih bolezni, motenj, odklonov, problemov ipd. vse več. Verjetno vsakdo od nas pozna koga, ki ga njegova okolica zlahka stigmatizira kot „norega”. Pri čemer se ne zavedamo, da je vzrok duševnih bolezni, motenj in težav način življenja, ki ga živimo, saj so tovrstni problemi lahko posledica fizičnih obolenj, še bolj verjetno so posledica dolgotrajnih stresov, ki jih doživljamo na delovnem mestu, doma, v šoli in povsod tam, kjer se najde nekdo ali skupina ljudi, ki je pripravljena in voljna drugim greniti življenje ter jih počasi spreminjati v žrtve izživljanj!

Zatorej v tem ponedeljkovem jutru polagam na srce vsem, ki imajo možnost vplivati na življenja drugih, naj bodo strpni in prijazni, naj se zavedajo, da tudi grde besede bolijo in da lahko povzročijo pri drugem človeku nepredstavljive posledice! 





Izdelki ŠentŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje je neprofitna, prostovoljna organizacija, ki je namenjena osebam s težavami v duševnem zdravju, njihovim svojcem, strokovnjakom s tega področja ter vsem ostalim, ki se zanimajo za področje duševnega zdravja.



Te dni, posebej v predvolilnih kampanjah, so mnoga usta polna besede „mobing”. Kar je lepo, navsezadnje poklicani opozarjajo na pereč družben problem. Težava pa nastane, ko si kot posameznik žrtev mobinga, ko nimaš nikogar, na kogar bi se lahko obrnil, še huje, ko zboliš za posledicami dolgotrajnega, intenzivnega stresa, šikaniranj in poniževanj in se nenadoma znajdeš... v družbi tistih, ki jih večina ljudi tako rada, zlahka in prostodušno označi za „nore”, jih s tem stigmatizira in izloči na samo margino.

Pred leti sem imela prijateljico, nežno in dobrosrčna ženska je to bila, ki mi je stala ob strani v najtežjih trenutkih mojega življenja. Sčasoma se je življenje zakompliciralo tudi njej. Preveč vsega zgrnilo nanjo v kratkem času. Počasi, skoraj neopazno se je pričela spreminjati. Iz vesele ženske je postajala zagrenjena ženska, vse bolj se je zapirala vase in v neke svoje iluzije, utvare. Sprva je še nekako šlo, nekako ji je uspelo preživeti dan za dnem. Potem pa... Začela je govoriti čudne stvari. Bolj pomembno od vsakdanjika ji je postajalo onostranstvo. Domače živali je postavila na piedestal in jih malikovala preko vseh meja. Najprej se mi je zdelo, da ima pač rada svoje živali, da skrbi za njih. A nekega dne je povsem mirno zatrdila: „Če bo moj pes umrl, se bom ubila. Brez njega ne morem živeti!” Svet okoli nje je v njenih očeh postajal temačen in sovražen. In prišel je dan, ko je ni bilo več v službo. Ostala je doma z „diagnozo”, kot se je potlej govorilo med ljudmi, pri čemer nihče ni želel izustiti, za kakšno diagnozo gre. Kot bi bili v pamtiveku in ona gobava! Ostajala in ostajala je doma, se vse bolj zapirala med štiri stene, na koncu vse prijatelje razglasila za „hudičevo orodje”, svojo službo za „satansko združbo”, dala odpoved in „začela živeti novo življenje”. 

Povedano drugače, njen svet je postal svet utvar, svet sovražnikov na vsakem koraku, črn svet obupa in nemoči, v katerega se je potopila in kot kaže, bo v njem tudi ostala.

Kaj je pripeljalo do takega stanja? Splet okoliščin in predvsem hude težave na delovnem mestu, neznosno šikaniranje s prostaškim verbalnim poniževanjem. Verjetno so bile prav razmere na delovnem mestu tista pika na i, ki je mojo prijateljico pahnila čez rob.
Razstava ob dnevu duševnega zdravja

Zaradi povečanega obsega in vse hitrejšega razvoja zaposlitvenih in rehabilitacijskih programov je ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje junija 2005 ustanovil ŠENTPRIMO, Zavod za svetovanje, usposabljanje in rehabilitacijo invalidov. Šentprima pomeni novo obliko organiziranosti in delovanja, ki ima trdne temelje v kvalitetnih programih, strokovnjakih in finančni stabilnosti ŠENTa. 

ŠENTPRIMA se ukvarja z delom na področju socialnega in invalidskega varstva in izobraževanja. Namen zavoda je doseči večjo stopnjo zaposlitve invalidov v Sloveniji. Svoj namen dosega z izvajanjem naslednjih aktivnosti in dejavnosti:

- izvajanje storitev zaposlitvene rehabilitacije in podpornega zaposlovanja; 
- izvajanje različnih programov aktivne politike zaposlovanja; 
- svetovanje, informiranje, izobraževanje, usposabljanje in zaposlovanje invalidov; 
- svetovanje, informiranje, izobraževanje, usposabljanje delodajalcev, strokovnih delavcev in 
- ostale zainteresirane javnosti; 
- sodelovanje pri razvoju programov na področju socialnega in invalidskega varstva. 

 


Plata Zavoda Šentprima

Kaj je moja prijateljica danes? Ona je invalid. Ima obe roki in nogi, je telesno zdrava, vseeno je invalid

Ko sem naletela na Facebooku na Zavod Šentprima, ko sem videla, kaj ti ljudje počno, kako se borijo za vsakega svojega varovanca, mi je bilo tako hudo, da z besedami ne morem povedati, kako zelo. Morda bi svojo prijateljico lahko vključila v njihovo delo v času, ko je bila še pripravljena sprejeti pomoč. Kasneje, ko se je njena bolezen razvila, je pomoč odklanjala. Odklanjala je tako strokovno pomoč kot nas, svoje prijatelje. Nihče od njenih prijateljev je ni videl že nekaj mesecev. Ne odpira vrat, ne dviguje telefona, k sebi pusti le nekaj „prijateljev”, s „pomočjo” katerih se njena bolezen le še poglablja. Odklanja zdravljenje, obiske pri psihiatru in le čakamo lahko na najhujše. Samo upam, res samo upam, da bo nekega dne zmogla toliko moči in potrkala na vrata združenja Šent ali zavoda Šentprima! 

Zatorej če poznate koga, ki potrebuje pomoč, ga napotite k ljudem, ki mu bodo tudi pomagali. Pomagajte mu, da najde prijazno in strokovno pomoč, ki jo društvo Šent in zavod Šentprima vsakodnevno ponujata ljudem, ki so pomoči potrebni. Povejte takim ljudem, da obstaja nekdo, ki se bo boril za njih, ki jim bo pomagal in ki jih razume. Ne stigmatizirajte bolnikov z negativnimi oznakami, raje jim namenite prijazen nasmeh in lepo besedo! 

Če pa ste slučajno v položaju, da ste žrtev mobinga (kakor opažate ves čas govorim o tem neljubem in perečem pojavu), si priznajte, da ste žrtev in poiščite pomoč! Nespečnost, izguba telesne teže ali pridobitev kilogramov v kratkem času, neredno prehranjevanje, občutek stiske, nemoči, tesnobe, trajajoča utrujenost so zgolj prvi znaki. Poiščite pomoč, poiščite pomoč takoj! Kajti niste edini, duševne težave ali motnje niso nobena sramota, duševna bolezen je bolezen kot vsaka druga! Ne zapirajte se vase, ne zapirajte se med štiri stene in ne sramujte se svojega stanja! 

Zavodu Šentprima in združenju Šent čestitam za njihovo pogumno delovanje! Malo je takih ljudi, kakršni so oni. V današnjem neusmiljenem času so vse bolj redki tisti, ki v drugem človeku vidijo – človeka! Apeliram na vse, ki se želite pridružiti njihovemu delovanju, da to tudi storite! Vsaka pomoč je dobrodošla, saj je ljudi s težavami vse več, vse več je med nami invalidov takšnih in drugačnih in pred tem si pač več ne smemo zatiskati oči! Vsak invalid, ki ga zavod Šentprima „vrne” na delovno mesto, je uspeh! Uspeh ne samo zavoda Šentprima, gre za uspeh nad predsodki in stigmatizacijo, za uspeh volje, poguma in humanosti! Ker meje so samo v naših glavah, mi sami si jih postavljamo in nihče drug!

 

 




18.05.2009 02:26:06
quest
BRAVO! Javno je treba podpreti take organizacije! Bravo MiiR!

Pripis - tako je, poznam nekoga potrebnega pomoči! Hvala za informacijo!

Odgovor
 
18.05.2009 02:33:26
quest
Nespečnost, izguba telesne teže ali pridobitev kilogramov v kratkem času, neredno prehranjevanje, občutek stiske, nemoči, tesnobe, trajajoča utrujenost so zgolj prvi znaki. Poiščite pomoč, poiščite pomoč takoj! Kajti niste edini, duševne težave ali motnje niso nobena sramota, duševna bolezen je bolezen kot vsaka druga! Ne zapirajte se vase, ne zapirajte se med štiri stene in ne sramujte se svojega stanja!

To mi deli!!!! Tooooo!!!!! HVALA!!!!!!!

Odgovor
 
18.05.2009 02:40:45
quest
Povejte takim ljudem, da obstaja nekdo, ki se bo boril za njih, ki jim bo pomagal in ki jih razume. Ne stigmatizirajte bolnikov z negativnimi oznakami, raje jim namenite prijazen nasmeh in lepo besedo!

+

Odgovor
 
18.05.2009 03:58:47
quest
Super tekst!

Odgovor
 
18.05.2009 05:07:15
quest
Upam na ozdravitev tvoje prijateljice!

Odgovor
 
21.05.2009 15:57:27
quest
Del debate na FB:

Oseba A, je 11:16 18. maj, napisala
Malo na sonček, pa misli izklopit pa bo! Lep dan!!!

Oseba Mara R. Sirako, je 11:24 18. maj, napisala
hja, žal ne deluje pri vseh. žal pravim, kajti ljudi, ki se zlomijo, je vsak dan več. zato pač podpiram delovanje Zavoda Šentprima, kajti za prostovoljca nisem primerna in sem se pač potrudila pomagati na svoj način. vsaj upam, da bo moje besede prebral kdo, ki mu je hudo in se odločil, da si poišče pomoč, preden bo prepozno.

Oseba A, je 14:01 18. maj, napisala
Vem ,da je toko . Tudi sama sem večkrat v situaciji , ko ne pomaga ne sonček ,ne nič!!!

Oseba Mara R. Sirako, je 14:45 18. maj, napisala
kdo pa ni? razlika je samo v tem, ali preideš preko teh nesrečnih faz ali pa se nekega dne zlomiš...

Oseba B. je 20:30 18. maj, napisala
saj nismo stroji!!!in vsak je specifika zase!!!!mislim,da moramo poznati človeka,,ali ga spoznati,,da mu nekak priskočimo na pomoč!!!poglobiti se vanj in ne ga odsloviti z besedami sj bo...poizkušajmo mu odpreti še stranske izhode,,in nekak sam bo začutil kaj mu odg,kajti vsak sam najbolj čuti,,ve kaj in kako si česa želi....a veliko je že to,da tem ljudem prisluhnemo,jim naslonimo rame in jim rečemo;da jih razumemo in jim odpremo okna ,da zadihajo,,svež,,novi zrak!!!!

Oseba B, je 20:36 18. maj, napisala
in res je kot pravi mara,da vsak kroničen proces,,je posledica nečesa kar nekoč ali ni bilo ok pozdravljeno,,ali smo nagnjeni k temu,,,in posledica je ali telesna ali duševna bolezen....posledica ali vzgoje,,genetike,,,vpliva okolja,,ki nas bombandira z vsemi mož.stvarmi in se sploh več ne odločamo kaj paše nam,,ampak njimsi več ne znamo prisluhniti,,niti sebi,,kaj šele sogovorniku!!!žal:!!!mislim da bo počasi prišel čas vrednot ,,pravih vrednot,,ne kopičenje denarja!!!lp

Oseba Mara R. Sirako, je 20:51 18. maj, napisala
posebej sem pozorna in občutljiva na mobing, ker sem bila sama žrtev. danes je tako - ali zdržiš ali ne zdržiš. v slednjem primeru je itak vseeno, kandidatov za tvojo službo je dovolj. izživljanja, kakršnim smo danes priča, so neverjetno nasilna, perfidna in zlobna. ljudje bežijo v bolniško (če lahko), drugače žrejo same sebe in na koncu se sesujejo. mobing je samo eden od vzrokov na duševne bolezni in motnje. in ko se ti življenje zakomplicira je vse odvisno od tega ali dobiš pomoč pravočasno ali je ne dobiš. meni je res všeč, da nekdo na te obolele ljudi gleda kot na ljudi, da se bori zanje in jim išče priložnost. škoda, da imamo samo eno društvo Šent!

Oseba BB, je 21:05 18. maj, napisala
ja škoda!!!!!!delam ob torkih z duševno motenimi otroki in....opažam,da tudi s strani staršev ali za to,ker imajo težave sami ali zaradi drugega vzroka ni vse kot naj bi si želeli!!!svojci enostavno ne zmorejo vsega sami,,,tudi oni so ljudje...in tu vstopimo mi,da jim nekak pomagamo...absolutno pa moramo na njih gledati kot na sebi enakimi,,,mi prejšni torek povedala ućiteljica,ki vozi te otroke v amb.,da jih velikokrat ljudje le zaćudeno gledajo,,,a redki tudi rečejo;ja kako so lušni,,simpatični,,,vidijole celofanček,če se tko izrazim,,ne pa njihovo biti.!!!!

Oseba Mara R. Sirako, je 21:11 18. maj, napisala
moja soseda je bila učiteljica na osnovni šoli za take otroke. prihajali so k njej in si moreš misliti - nekaj sosedov si je DRZNILO zahtevati, naj je več ne obiskujejo, ker da MOTIJO. še danes tega ne morem pozabiti. okrutnost ljudi je brezmejna, resnično brezmejna!

Oseba C, je 8:07 19. maj, napisala
mara in biserka,zelo lepo sta to obdelale...se človek zamisli...

Oseba B, je 8:21 19. maj, napisala
nimam besed,kajti tega ne morem komentirati,kaj je to u ljudima tako tužno i grozno da tako reagirajo!!!enostavno poznam samo eno lastnost,ki strmi k temu da jim po svojih močeh,polepšam življenje.kot vsem drugim...tudi živalicam!!!

Oseba C, je 8:26 19. maj, napisala
pa saj pravim da sta odlične...

Oseba Mara R. Sirako, je 9:02 19. maj, napisala
hvala

Oseba D, je 12:58 19. maj, napisala
Mara zelo zelo si povezala današnji čas.

Oseba Mara R. Sirako, je 13:22 19. maj, napisala
Ja, žal. Delam v kolektivu, kjer je živčni slom sodelavke in posledično temu povzročena bolezen definirano z "ima diagnozo".

Oseba Zavod Šentprima, je 13:41 19. maj, napisala
Bolje, da sploh ne govorim o naših izkušnjah, ki jih imamo pri iskanju delodajalcev za osebe s težavami v duševnem zdravju. Npr. najdemo primerno delovno mesto in imamo primerno osebo, ker pa gre za pripravo in pakiranje zelenjave, pri čemer se seveda uporablja tudi nož, delodajalec našo osebo zavrne, češ da se pri njih dela z nožem. Kot da duševno bolniki, ko dobijo nož v roke, pobijejo vse okrog sebe. Za tako mnenje so dosti krivi tudi novinarji, ko pišejo o "nevarnih duševnih bolniki" ko se npr. zgodi nek umor v stanju zmanjšane prištevnosti ... pa kar vse zmečejo v isti koš. Imam pa tudi primer, šlo je za delo v kuhinji, ko direktor ni želel zaposliti našega delavca, ker ima izkušnjo z duševno bolanim v svoji družini, je pa privolil, da to osebo vsaj preizkusi v njihovem podjetju. Dogovorili smo se za 5 dni, na koncu je oseba bila vključena 7 dni in je dobila še vse plačano, čeprav delodajalec ne bi rabil dati delavcu niti centa (ker v takem primeru se dobi plačilo za opravljeno...

Oseba Zavod Šentprima, je 13:45 19. maj, napisala
...delo iz drugega vira), najlepše pa je bilo, da me je čez nekaj tednov klical, če mu lahko spet napotimo tisto osebo, ker bi jo potrebovali. Ampak je žal nismo mogli...ker se je zaposlila že drugje ja, imamo kar nekaj slabih izkušenj, vendar je tudi pozitivnih izkušenj vedno več. In mnogi delodajalci imajo vedno več posluha za osebe s težavami v duševnem zdravju in invalide nasploh. Mobing pa... je druga težava, verjetno dosti bolj pogosta kot se zdi na prvi pogled. In žrtve mobinga tudi stigmatizirane, tako kot duševno bolni. Vendar... če smo uspeli zmanjšati stigmatizacijo na podorčju duševnega zdravja, bi nam z osveščanjem zagotovo uspelo tudi pri žrtvah mobinga?! M.

Oseba Mara R. Sirako, je 13:49 19. maj, napisala
ja to je ta stigmatizacija, o kateri govorim. "rop je zagrešila oseba hrvaške narodnosti", "duševno bolan NN" ipd. stigma, od katere živijo mnogi "oblikovalci" javnega mnenja. recimo depresija, če vzamemo ta primer. če priznaš, da si se zdravil ali se zdraviš za depresijo se lahko posloviš od mnogih služb. žalostno toda resnično!

Oseba E, je 13:59 19. maj, napisala
"škoda, da imamo samo eno društvo Šent!"
No ja, obstaja tudi društvo Altra.

Oseba Mara R. Sirako, je 14:14 19. maj, napisala
žal nisem strokovnjak s tega področja in za vas nisem vedela. Če bi, bi vključila v zapis tudi Altro.

Oseba Zavod Šentprima, je 14:16 19. maj, napisala
Obstaja pa tudi Ozara, ki prav tako deluje po celi Sloveniji, pa verjetno še kako drugo društvo, ki deluje bolj lokalno.

Oseba Zavod Šentprima, je 14:18 19. maj, napisala
Mislim, kar se tiče dela z osebami s težavami v duševnem zdravju. Drugače je pa konecsionarjev, ki se ukvarjajo z zaposlitveno rehabilitacijo invalidov, 12 v celi Sloveniji. Seznam je objavljen na internetni strani MDDSZ, prav tako seznam izvajalcem programov socialne vključenosti, zaposlitvenih centrov in invalidskih podjetij.

Oseba Mara R. Sirako, je 14:23 19. maj, napisala
kakorkoli, meni je v oči padel Zavod Šentprima. bi bilo pa koristno po moje tudi za ostale organizacije, če bi bolj promovirale svojo dejavnost in se povezovale z različnimi ljudmi. delovanje na FB je denimo dobra ideja, ker doseže kar precejšnjo število oseb (prijatelj od prijatelja itd)

Oseba Zavod Šentprima, je 14:28 19. maj, napisala
Točno zato smo se tudi odločili, da bomo ustvarili svoj profil na FB in upamo, da nas bodo tudi druge organizacije pri tem posnemale. Časi so se spremenili in elektronski mediji imajo vedno bolj pomembno vlogo pri promociji in prenosu informacij. In nikoli ne veš, kdaj navežeš kak poslovni stik...delodajalca, ki bo morda zaposlil našo soebo. Ali pa zanimivo osebo. Hvala Mara, za vse!

Oseba Mara R. Sirako, je 14:53 19. maj, napisala
Ni za kaj, z veseljem pomagam, če le lahko. Zato tudi apeliram na vse - če lahko pomagajte kakorkoli morete. Če smo vsi tiho, potlej smo na nivoju politikov, ki pred volitvami zganjajo norijo in vsak dan "odkrivajo" nov problem, po volitvah pa na te probleme pozabijo! Tukaj je denimo kar nekaj ljudi politikov, pa nisem v teh predvolilnih časih še nobenega videla, da bi šel namesto da se vozi z busom po mestu, samo 1 dan v kak center pomagat!

Odgovor
 
21.05.2009 16:26:35
quest
Del debate na drugi temi s FB:

Jutranji razmislek povsem apolitične osebe... Kaj torej pogrešam? Pogrešam politika, ki mi ne bi tulil iz avtobusa, ko se vozi mimo mene po cesti in bi namesto prikazanih aktivnosti samo za en dan zavihal rokave ter se brez rompa in pompa, brez obveznih kamer in zvestih novinarjev, predal skrbi za tiste, ki so pomoči potrebne, stoično praznil kahle, kot to vsak dan počno naši prostovoljci in po dnevu garanja poročal, da gre spat, nima fotk, ker je delal skupaj s „spremljajočo” ekipo in nam želi lahko noč. Denar, ki ga je pa prištedil ta dan, bo pa namenil kakšnemu dnevnemu centru za pomoč invalidom.

(Sledi link na posnetek The Beatles: Help)

Oseba F, je 8:14 21. maj, napisala
to so lahko samo "pobožne" želje, veš Mara, mislim (skoraj gotovo), da se to nikoli ne bo zgodilo, ŽAL

Oseba Zavod Šentprima, je 8:18 21. maj, napisala
Mogoče pa vse to delajo (vsaj nekateri), pa ne vemo, ker res delajo brez pompa in brez prisotnosti novinarjev?!

Oseba Mara R. Sirako, je 8:19 21. maj, napisala
Ja, Darko, ŽAL!

Oseba B, je 8:23 21. maj, napisala
drži!!!!

Oseba F, je 8:24 21. maj, napisala
No, temu bi pa lahko tudi pritrdil, mogoče pa so res med nami tudi taki SAMARITANI. Upam vsaj.

Oseba Mara R. Sirako, je 8:26 21. maj, napisala
zelo težko verjamem, da dandanašji delajo kaj na temo - garal sem cel dan, prištedil sem denar in namesto vožnje z busom denimo dajem denar kakšni organizaciji, ki skrbi za invalide. no, prosim, lahko pa mi dokažejo tudi nasprotno. čakam...

Oseba G, je 8:33 21. maj, napisala
... but now these days are gone and I'm not so self assured, now I've found, I've changed my mind, I've opened up the doors ...

Oseba Mara R. Sirako, je 8:39 21. maj, napisala
saj pravim... čakam... da vidim to odpiranje vrat...

Oseba C, je 9:26 21. maj, napisala
Mara,tudi jaz sem apolitičen,vendar v času v katerem živimo je preveč materialističen,z izjemo (verjetno v promilih) nekaj ljudi,ki bi tudi materialno pomagal.,Če pa nimajo nekega izvora,ki bi se kar naprej obnavljal,kar hitro ugasnejo.Tako kot ti s prostovolci si lajšamo samo svojo dušo,a ostaja bolečina zaradi nemoči...v naslednjem življenju bodo drugačne vrednote...tako sem prebral v Drnovškovi knjigi in lepo bi bilo,da vsaj tam pridemo do moralnih vrednot...

Oseba H, je 9:48 21. maj, napisala
Heh, pol pa men pravjo,da političen utopizem zganjam..lej, kaj pride šele, ko se ZF spravi tuhtat o politiki..
br jutr, Mara

Oseba J, je 10:08 21. maj, napisala
Zelo lepo napisano! LP!

Oseba Mara R. Sirako, je 10:18 21. maj, napisala
Rajko, naj odstopijo samo za 1 dan sredstev, ki jih kurijo za politično kampanjo. Samo 1 dan.
Hja, Miran, so me pač včeraj rahlo razkačili in... Skratka...
Helena, hvala!

Oseba K, je 10:23 21. maj, napisala
Da ne bo sedaj izpadlo,kot samohvala...sam rad podarim slike društvom in če boš potrbovala se bom z veseljem odzval...

Oseba Mara R. Sirako, je 11:01 21. maj, napisala
K, zakaj samohvala? Če si podaril samo eno sliko, si nekomu pomagal in mu polepšal dan. Meni se zdijo take poteze zelo lepe

Oseba L, je 15:23 21. maj, napisala
sanjaj...

Oseba Mara R. Sirako, je 15:26 21. maj, napisala
ja, dream on, Sirakova... saj vidim, da se jih ni čisto nič prijelo, ampak vseeno je bilo vredno poizkusiti

Odgovor
 
26.05.2009 07:48:38
quest
Živjo!

Zdajle te prihajam pozdravit - in ustavila sem se ob zanimivi temi! Ko bom zmogla, se pa posvetim temu, saj me zanima!
Res je, da so fizično zdravi ljudje lahko invalidi.

Želim ti vse dobro! :-)

Odgovor
 
26.05.2009 08:12:54
Hvala! Lep pozdrav v tvojo smer in se kaj beremo v bližnji prihodnosti

Odgovor
 
28.05.2009 08:56:18
quest
Ponovno sem pri tebi. Prav pri tej temi, in hvaležna sem za ta zapis!

Problem pri duševnih boleznih je dostikrat v tem, da svoje bolezni ne vidijo realno (fizične bolezni morda zdravnik in bolnik vidita podobno), bolezni psihe pa morda bolniki vidijo zelo zelo drugače kot svojci ali zdravnik.

Ko sem gledala film Čudoviti um, gre za Nobelovca s shizofrenijo, sem bila ganjena, ko je mož spoznal, da treh oseb, ki jih on vidi, v resnici ni. In se je naučil samega sebe prepričati, da jih ni, čeprav jih on vidi.

Znanka je imela moža, ki je imel preganjavico, verjel je, da je preganjan. Pa ni bil. Le nekaj v njem je bilo tisto.

Želim ti vse dobro! :-)


Odgovor
 
28.05.2009 16:38:39
No, poleg bolezni so pa tu še motnje take in drugačne. Pa druge vrste bolezni, ki o sila nevarna in se okolica največkrat nepravilno odziva na stanje obolelega, denimo depresija je ena taka izjemno zahrbtna bolezen.

Največkrat pa pozabljamo tudi na vse druge vrste obolenj, motenj in težav. Denimo posledice poškodb glave, posledice jemanja drugih zdravil, posledice fizičnih obolenj (sladkorna bolezen) ipd.

Spekter je zelo širok. Kakorkoli, duševne bolezni, motnje in odkloni so pri nas stigmatizirani in bolnik je sam po sebi stigmatiziran, zaznamovan in odklanjan. Če pa se bolezen prevesi v invalidnost, je pa stigmatizacija toliko hujša.

Odgovor
 
30.05.2009 17:27:06
quest
Vedno sem bila za to, da bi morali biti invalidi čim bolj vključeni med "normalne" ljudi (kdo je to?), sem pa videla razne stvari ... včasih je težko tudi za drugo stran.
Recimo jaz sem bila nekoč medicinska sestra, zaposlena na oddelku v bolnišnici.
Sodelavka, a ne sestra, temveč čistilka, je imela psihiatrično diagnozo - in je bilo včasih kar težko z njo. Imela je tako nek poseben pogled, zamerila mi je, ko sva bili sami celo nedeljo v službi, pa sem se jaz igrala z otroki in so igrače padle na tla - zatožila me je nadzorni sestri, da jaz zato dajem otrokom igrače, da mora ona pospravljati. No, morda je brez veze, želela sem ponazoriti delo skupaj z neko osebo, ki morda ne zna tako presoditi stvari, kot jih zmore nekdo drug. Včasih je tudi hotela početi stvari, ki jih ne bi smela - recimo, da bi delila zdravila.
Vem, prav je, da smo čimbolj skupaj, da se imamo radi, moramo pa iskati pravo sodelovanje. Da je res dobro.

Imam pa sama gluho hčerko. Smo marsikaj doživeli.

Vse dobro tebi! :-)

Odgovor
 
31.05.2009 03:48:04
Nedvomno je sodelovanje z invalidom drugačno, kot z neinvalidom. Čeprav... Roko na srce, če mi je kdo delal težave, to nikakor ni bil kdo, ki je imel težave s hrbtenico ali, kot se je govorilo za mojo prijateljico, ki je imel "diagnozo". Resne težave povzročajo ljudje, ki nimajo razčiščenih pojmov v glavi, ki so preveč častihlepni, naduti, nesposobni in vse, kar v ta rang sodi. To, da nekomu moraš dvakrat povedati isto, se mi ne zdi problematično, bolj se mi zdi problematično, ko zdravemu človeku nekaj rečem, pa je isto, kot če ne bi rekla nič Tako da imam povsem pozitivne izkušnje pri sodelovanju z invalidi, je pa res, da je treba biti bolj pozoren, večkrat priskočiti na pomoč ipd. Ampak malenkost, rade volje pomagam.

No, imam prijateljico, ki je gluha (nosi aparat na obeh ušesih). Z njo je povsem prijetno delati, paziti je treba le, da te res sliši. Moraš pač fizično do nje, pri tem paziti, da je ne prestrašiš, če prihajaš izza hrbta. Nekaj silnih pripomb je letelo na njen račun in to v smislu, da nalašč noče slišati (in posledično ubogati). Potlej sem lepo rekla, glejte jo v oči, videti mora vaša usta, govorite razločno (kajti gluhi znajo brati z ustnic), pri čemer ni nobene potrebe, da kričite, ne obračaj glave proč, kadar govoriš z njo, ne govori za njenim hrbtom, ker je vprašanje, če te vedno sliši. Je to res tak problem? Ni bil, problem je bil v tem, da je ta gluha prijateljica delala bolje, kot one druge sodelavke. Potlej so pa iskali dlako v jajcu, kako bi jo spodnesli in očrnili.

Odgovor
 
04.06.2009 17:14:03
quest
Zahvaljujem se ti za vse odgovore, zelo sem vesela, da si tako dobra do gluhe prijateljice! Zaupala si vanjo!

Vse lepo ti želim! :-)

Odgovor
 
04.06.2009 17:39:04
Medve imava krasen odnos in redno hodiva skupaj na kavo. Včasih moram kakšno stvar povedati dvakrat, ker se zgodi, da zaradi kakšnih drugih zvokov ne sliši dobro, jaz pa nisem razločno odpirala ust in ni mogla prebrati z ustnic, kaj govorim.

Pa kaj potlej? Me ne moti, nje tudi ne, eto jutri greva na najino petkovo kavico in ti lahko povem, da se z njo lahko pogovorim o vseh mogočih zadevah, lahko ji zaupam... In to mislim, da je bistvo nekega prijateljstva, ne pa to, da ima za vsakim ušesom slušni aparat.

Lani sva se srečali na morju in je snela oba aparata, ker sva šli plavat. Popolnoma dobro sva se razumeli, ker je vse prebrala z ustnic.

Z njenim možem, ki je popolnoma gluh in slušnega aparata na žalost ne more uporabljati, pa če ga kaj ne razumem, tipkava na GSM in se precej zmeniva

Odgovor
 
Dodaj svoj odgovor
Name:

E-mail:

  Enter text shown in left:
 




Prisotni

Prisotni 37 gostov .

Prve tri knjige sage Dangober so izšle!

Dangober, Spapad pri Opozorilniku 1-3

O knjigah:

Hvala vsem, ki ste knjige kupili ali ste si jih že izposodili v knjižnicah!

Novi komentarji