07:24:55Pred nami je 25. Slovenski knjižni sejem, katerega sestavni del so tudi debatne kavarne. Ena od debat bo še posebej zanimiva in „vroča“. Gre za debato „Je za izdajo knjig treba izdati tudi sebe?“, ki jo organizira Undara Studio. Pogovor se bo odvijal 27. 11. 2009 v debatni kavarni Cankarjevega doma s pričetkom ob 17.00.
V tej debati bomo sodelovali dr. Branko Gradišnik, Breda Smolnikar, Benka Pulko, Ana Jud in moja malenkost. Pogovor bo moderirala prof. Nadja Seražin. Naj navedem najavo iz napovednika: „Odpirali in odstirali bomo številna vprašanja, povezana z aktualnim dogajanjem na slovenskem založniškem trgu. Skozi bogate izkušnje sogovornikov pisateljev bomo izvedeli o zakulisju prodiranja knjige med bralce ter ovirami, ki postavljajo pod vprašaj pisateljevo svobodo ter enakost na trgu založništva. Ugotavljali bomo, kako izdaja knjige pisatelja spremeni in koliko so razmere v slovenskem prostoru spodbudne za njegovo ustvarjanje. Odgovor bo doživelo tudi vprašanje v naslovu, saj bo še dodatno osvetlilo moralno plat poti, ki jo prehodi knjiga od avtorja do bralca.“
Še nekaj besed o sodelujočih (po abecednem vrstnem redu):
Branko Gradišnik je pisatelj, kolumnist in prevajalec. Tenkočutni bralci nismo spregledali njegovih knjig: Strogo zaupno na Irskem, Strogo zaupno po Siciliji, Strogo zaupno o Sloveniji. Leta 1982 je prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirko kratke proze Zemlja zemlja zemlja. Kot kolumnista pa ga poznamo iz revij Elle in Bukla. Širši javnosti je najverjetneje najbolj znan po svojem prevajalskem opusu, po prevodih Gospodarja prstanov, šestega dela Harrya Potterja, Spominov Dimitrija Šoštakovića, druge knjige iz cikla Pesmi ledu in ognja.
Ana Jud je pričela svojo poklicno pot kot novinarka. V svoji knjigi Operacija Direkt je razkrila zakulisje delovanja tabloida Direkt in z njim povezanih akterjev, ki so v ta in njemu podobne medije plasirali informacije o določenih ljudeh in dogodkih. V svoji drugi knjižni uspešnici, Dosje Rokomavhi, je obravnavala trgovanje z informacijami v Sloveniji. Tretja knjiga, Enron, je obravnavala krvavo slovensko zgodovino, v kateri temeljijo današnji mehanizmi korupcije. Četrta knjiga... Hja, piše jo še, nedvomno pa bo uspešnica, kot so bile predhodne.
Benka Pulko je popotnica, avanturistka, pisateljica, fotografinja, predvsem pa ženska, ki vsak dan gara, kar mnogi pozabijo navesti ob opisu njenih uspehov. Leta 1997 se je odpravila z motorjem okoli sveta in vrnila pet let kasneje. V 2.000 dneh je prevozila 180.016 kilometrov, ter se vpisala v Guinnessovo knjigo svetovnih rekordov. Njena prva knjiga, Po Zemlji okoli Sonca, je na Slovenskem knjižnem sejmu leta 2003 prejela nagradi veliki in mali krilati lev, za najboljšo skupno izvedbo knjige ter za najboljšo reprodukcijo. Leta 2007 je izdala avtobiografijo Pocestnica, ki je postala knjižna uspešnica, hkrati pa najboljša samozaložniška knjiga leta 2007. Istega leta je izdala dvojezični umetniški katalog njenega dosedanjega ustvarjalnega dela s področja fotografije, Obrazi sveta - Faces of the World. Leta 2009 je izšla njena prva otroška knjiga, Dve ciklami ali Na svetu je dovolj prostora za vse, ki je dobila mednarodno nagrado Shwanenstadt 2009. Povrh vsega je Benka Pulko znana po svoji dobrodelnosti, je ustanoviteljica fundacije za pomoč pri izobraževanju otrok po svetu Verjemi vase in osvoji svet. Skratka, Benka Pulko je vedno v pogonu.
Vse, ki imate radi dobro fotografijo, vabim ob tej priliki tudi na njeno razstavo fotografij Črno - bela mavrica (Izbor fotografij o življenju tibetanske skupnosti v izgnanstvu), ki bo na ogled od 18. 11. 2009 do 20. 12. 2009 v Mali galeriji Cankarjevega doma.
Breda Smolnikar je pričela s pisanjem mladinskih knjig (Otročki, življenje teče dalje, Popki), nato pa je postala najbolj znana slovenska samozaložnica s psevdonimom, ki je buril duhove mnogih tovarišev in tovarišic. V svojih knjigah je opisovala življenje na način, kakršen ni bil zaželen, zamolčane zgodbe ljudi, ki si sami niso upali spregovoriti. Njen opus je bogat in znan širši javnosti: Balada o divjem mleku, Mali mozaik imen, Škilan, Spuščena zanka, Najbolj zlata repuška pripovedka o ihanski ruralki, Ko je umiral Stob, Mrtvi Stob, Stobovske balade, Stobovske elegije, Zadeva Stob, Zlate depuške pripovedke. Za njeno prvo delo Otročki, življenje teče dalje je prejela Levstikovo nagrado leta 1963 za mladinsko književnost. Knjiga Balada o divjem mleku je bila predlagana za nagrado Prešernovega sklada, a knjiga ni bila spuščena v prodajo, saj naj bi bila „preveč religiozna“. Pripoved Ko se tam gori olistajo breze je doživela sodni epilog. Smolnikarjevo so tožile sestre, ki so v tej pripovedi prepoznale svoje starše. Spor je sprožil številne polemike o svobodi govora in avtorske ustvarjalnosti.
Kaj naj rečem na koncu, kot da sem bila zelo, zelo vesela vabila, naj sodelujem s takimi ljudmi. Hvala za vabilo!
Vas pa ponovno vabim na Slovenski knjižni sejem, predvsem pa ne zamudite 27. 11. 2009 ob 17.00 pogovora „Je za izdajo knjig treba izdati tudi sebe?“ v debatni kavarni Cankarjevega doma s pričetkom ob 17.00.
 |
|
Ne
