16:02:35
Če obstaja reinkarnacija, bom v naslednjem življenju zanesljivo ali prerok ali vsaj šlogarica. Pred nekaj meseci sem povsem v prazno, povsem brezveze tratila svoj čas, ko sem neki skupini ljudi na nekem forumu skušala dopovedati, kje delajo napako. Kot primer sem navedla izdelek, ki se jim je tedaj verjetno zdel, tej skupini ljudi, hudo smešen – fanzin Jašubeg en Jered. Pisali so predvsem o slovničnih napakah v njem, prezrli pa bistvo. Čemur se strokovno reče marketinška kratkovidnost ali marketing myopia. Ne glede, da sem z zadnjo številko umeščena med sodelavce fanzina Jašubeg en Jered (kamor bi verjetno sodil tudi Andrej Ivanuša, ki je za fanzin prispeval kar nekaj materiala), je moj prispevek k samemu fanzinu zanemarljiv. Edino, kar sem prispevala za konkretno 9. številko, je bilo to, da sem se odzvala prijaznemu vabilu Bojana Ekselenskega. V tem trenutku je Jašubeg en Jered, upam si to trditi, edini slovenski ZFF fanzin. Bojan Ekselenski pa edini po dolgem času, ki je uspel Bojana Meserka, ki praviloma ne daje intervjujev, prepričati, da je vseeno spregovoril. Zanimivo, kajti Meserko je zavrnil kar nekaj znanih imen, ki so ga vabila k pogovoru.
Včeraj smo vsi, ki smo se prijavili na listo prejemnikov fanzina, dobili svoj izvod številke 9. Za vse ostale je fanzin že na voljo na Bojanovi spletni strani Vitezi in čarovniki. Številka 9 je najobilnejša do sedaj. Ima kar 42 strani bogate vsebine. Jasno, dosedanji ignoranti in vsesplošni kritiki bodo črtili moje navdušenje nad pričujočo številko, ker je v njej objavljen intervju z mano in odlomek iz knjige. Zato raje vabim vse, da si ogledajo vsebino in presodijo sami.
Z novo število se uvaja rubrika Novopečeni, o čemer smo tudi že poročali na teh straneh. Jašubeg en Jered vabi mlade ali neuveljavljene avtorje, da prispevajo svoje zgodbe. Ekselenski v pričujoči številki ponuja obilje recenzij in pregled novosti, pri čemer posebej opozarjam na recenzijo Somraka, ob kateri sem se režala še kakšno uro po branju. Nadaljuje se Krčma pri Saturnu Andreja Ivanuše, ki je v tej številki še posebej zanimiva (končno smo dočakali, kar smo čakali ob branju zadnjih dveh številk!). V vsebini se nahaja pregled žanra ZF skupaj s podžanri. Omeniti velja verjetno najbolj podrobno informacijo o programu še ne ustanovljenega društva ZA žanrsko literaturo, katerega pobudnik je Marjan Geohelli. H kateremu je Ekselenski dodal zanimivo razmišljanje, ki ga velja prebrati. In še kaj bi se našlo, zatorej si le oglejte 9. številko fanzina! Kajti gre resnično za izjemno zanimivo številko, ki je med prazniki priletela med ljubitelje ZFF.
Fanzin se šibi od dobrot. najprej naj omenim ekskluzivni odlomek poglavja Flox/485 prve slovenske vesoljske sage Dangober: Spopad pri Opozorilniku avtorice Mare R. Sirako. Potem je tu še ena dama slovenske scene: Amadeja M. Ličen, ki je udarila v svet z VeliČastnim svetom. Satirična utopija je vsaj po hitrem predogledu vredna branja. Ostanimo še pori avtorjih. Andrej Ivanuša, zanimiv avtor fenomenalnega Vilindara (kdor te knjige še ni prebral, ne ve, kaj zamuja), je prispeval zanimivo zgodbo iz niza Krčmo pri Saturnu. Preberite in se naužite edinstvenega avtorjevega sloga. V tokratni številki, prvi z ISSN številko serijske publikacije imamo dva intervjuja. Prvi je z avtorico Dangobercev, a drugi z legendo scene Bojanom Meserkom. Kaj še imamo? Pa naštejmo še ostalo:
- Obširnejša recenzija filma Somrak
- Podrobnejši opis filmov 30.000 milj pod morjem, 100 milijonov pr. n. št., Karantena in Max Payne
- Pregled nekaterih knjižnih novosti (Somračenje, Potterijada ipd.)
- Kaj se vrti v kino centrih?
- Recenzija Gibbinsove Križarjevo zlato
- SFerakon - podrobnosti in program
- Kaj je novega v videotekah z nekaj predogledi
- Zaključek druge zgodbe niza Atlantis: Sin Imperija
- Prvo poglavje fanfiction zgodbe iz sveta Zorana Krušvarja: Izvršitelji namere Gospodove z naslovom Celjska vampirska večerja
- Članki: O žanrski literaturi, program Društva ZA žanrsko literaturo - objava celotnega programa in krajši komentar s pomisleki. Tu je članek o razdelitvi fantazije in znanstvene fantastike na podžanre z nekaterimi primeri, članek o Kumranu, ki je podlaga za nastajajoč arheološki triler Vitezi in Čarovniki: Votlina skrivnosti.
- Odprta je rubrika za avtorje F & ZF & horor zgodb. Za vsako zgodbo garantiramo avtorsko zaščito in oceno bosta dala vsaj dva avtorja z izdano knjigo. Namen rubrike je podpirati in pomagati novopečenim avtorjem in avtoricam. Vaja dela mojstra in mi vajo naredimo učinkovitejšo.
Fanzin si shranite in v miru preberite.
Kaj pa začetki?
Zgodba o preboju fanzina Jašubeg en Jered skoraj zveni kot zgodba o grdem račku. S to razliko, da se odraslemu račku – labodu, opravičijo vsi, ki so mu delali krivico in ga sprejmejo v svojo družbo. Jašubeg en Jered pa je z 9-to številko postal labod, kateremu se nihče ni opravičil in v katerem nekateri samozvani poklicani še naprej želijo videti grdega račka.
Ravno ta, 9. številka, je razkrila mučno ignoranco in čudaškost naše domnevne ZFF scene. In če boste zdržali še nekaj odstavkov, bom tudi razložila, zakaj tako mislim.
Vitezi in čarovniki – prvi slovenski fantazijski ep
Prvi slovenski fantazijski ep je začel nastajati pred več kot 10 leti zgolj kot razmišljanje o naravi vesolja. Kaj hitro se je porodila ideja o zgodbi, ki se dogaja v dveh paralelnih svetovih. En svet je vesolje nam znane goste materije, a drugi svet je stkan iz precej redkejšega tkiva. Najtežje je bilo ustvariti logično delujoč svet s svojo lastno zgodovino, ki je naseljen s pravljičnimi bitji. Kje začeti? Kako ustvariti vse, kar je potrebno za verodostojni fantazijski ep? Odločil sem se za kombinacijo "nakupovanja" in lastnih stvaritev. Torej v tem svetu živijo Vilini, škrati, orki, samorogi, zmaji, znani iz klasikov žanra. Zraven pa so edamiti, uteši, set'arusi, damejahi, idr. Pri mitologiji in zgodovini pa sem se zanesel na svoje dovolj obširno znanje zgodovine, religije, mistike in zahodnega duhovno - mitološkega izročila. Temeljno izhodišče je naš krščanski simbolni sistem, dopolnjen z izvirnim starozaveznim izročilom. Tudi okostje zapleta temelji na starodavni biblijski legendi o menjavanju šemit - dolgotrajnih časovnih obdobjih. Vsaka od šemit se konča z rušenjem ravnotežja in temu Biblija pravi Apokalipsa - Konec časov. Zgodba Indigo otrok, prvenca, je posvečena starodavnemu elementu ognja, simbolu začetka. Zgodba prinaša začetek podiranja svetovnega ravnotežja.
J
ašubeg en Jered je nastal kot „spremljajoča dejavnost“ h knjigi Vitezi in čarovniki. Kot tak se se je sprav imel namen ves čas ukvarjati sam s sabo in se gibati v zadanih okvirjih, to je dodatno popularizirati Viteze in čarovnike. Vendar je Ekselenski kmalu ugotovil, da mu Jašubeg en Jered kot iskri konjič uhaja na tuje njive. 
V številki 1 se Jašubeg en Jered ukvarja sam s sabo, to je s knjigo Vitezi in čarovniki. Na strani 5 pa skromno poroča o dogajanju na domači in na hrvaški sceni. V številki 2 najdemo kratke najave o lanskoletnem SferaKonu, Konfuziji in najavo določene založbe, da namerava izdajati prevode ZFF knjig.
In že od številke 2 dalje se vsebina in dodatki Vitezov in čarovnikov počasi umikajo drugačnim vsebinam. Poglejmo si, kaj nam je v teh mesecih Ekselenski poleg svojih zgodb še ponujal.
Številka 3 se že „trga“ iz zadanih okvirjev. Najprej trčimo na poročilo o Konfuziji. Nakar sledi intervju z Zoranom Krušvarjem, ki je po mojem mnenju prvi ali sploh edini intervju s tem hrvaškim avtorjem v Sloveniji. Dodana je recenzija knjige Anor Kath, Pota magov. Ter vsekakor, kar je potreba še posebej omeniti, prva recenzija Ivanuševega Vilindarja, ki je bil navkljub nesporni kakovosti v našem prostoru povsem prezrt.
V številki 4 Ekselenski razmišlja o avtorskih pravicah. Objavi intervju z Andrejem Ivanušo (1. del) in predstavi društvo 3. zmaj z Rijeke. Doda še recenzijo filma Skakač.
Številka 5 naj na naslovnici ponudi razmislek o avtorskih pravicah in založbah (vsekakor preslišan v domači javnosti). Sledi drugi del intervjuja z Andrejem Ivanušo. Podane so novice z naše scene in recenzija filma Dogodek.
Številka 6 nam ponudi razmišljanje o društvu avtorjev ZFF žanra. Sledi intervju s Samom Petančičem, novice z naše scene ter nekaj vtisov o filmu Vesoljski bojevniki 3.
Številka 7 nas je presenetila z novim dizajnom. Ekselenski v tej številki že odkrito ponudi sodelovanje drugim avtorjem. Sledi presenečenje. Na intervju je pristal starosta slovenske ZF, gospod Miha Remec. Intervju z njim je pač take vrste, da človeku nariše nasmeh na obraz, zato ga toplo priporočam. Je pa to tudi eden od redkih pogovorov s tem izjemno zanimivim avtorjem, ki je ravno tedaj izdal svoj roman Ostrostrelka.
V isti številki sledi pogovor s Tanjo Cvitko, tedaj še predsednico društva Prizma. Ekselenski nam ponudi recenzijo filma Temna nevihta, znova se posveti Vesoljskim bojevnikom 3.
Številka 7 je na nek način simptomatična. Točno v njej je Ekselenski objavil zgodbo Imperij sončnega boga, ki je pri nas (kot je že prešlo v navado) izzvenela v prazno.
To isto zgodbo je prevedlo društvo 3. zmaj in jo uspešno objavilo v svojem fanzinu Eridan pod naslovom Carstvo sunčanoga boga, o čemer smo na tej strani že pisali v tekstu Hrvaški Eridan ali vest z brado. Pri čemer velja še enkrat poudariti naslednje: 3. zmaj je ugledno ZFF društvo in Eridan ni niti slučajno nek obskuren fanzin. Gre za ugleden fanzin v hrvaškem jeziku, ki je bran in cenjen tako na Hrvaškem kot izven njenih meja!
Sledi številka 8, ki bi jo lahko poimenovali kot „zatišje pred nevihto“. V uvodu nam Ekselenski postreže z razmišljanjem o neživahnosti slovenske ZFF scene. Sledi presenetljiv članek Lestvica branosti domačih avtorjev, ki ga je scena vsekakor ignorirala (le kako ga ne bi?). Četudi je vreden branja in morda s stališča nekaterih tudi vreden razmisleka o lastnem početju. Kajti dejstvo je, na kar smo nekateri pravočasno opozarjali že lani, da je izrazito negativna (in po mojem mnenju tudi nestrokovna) recenzija v nekem drugem fanzinu povzročila padec branosti Vitezov in čarovnikov. Branost se je seveda počasi vzdignila, predvsem zaradi prizadevanj samega Bojana Ekselenskega. In najverjetneje so vse boljše in boljše številke njegovega fanzina prepričale marsikoga, da je vseeno segel po njegovi knjigi.
Ekselenski v tej „zatišni“ številki ponudi pregled kopice novosti tako s področja novih knjižnih izdaj kot filma. Posebej velja omeniti odlomek iz Krčme pri Saturnu Andreja Ivanuše ter dve recenziji. Prva je recenzija Ostrostrelke (Remec) in druga recenzija Bega med zvezde (Pečjak).
Nakar se zgodita dva pomembna dogodka. Prvega je sprožil Ekselenski sam, ko je dojel, da pravzaprav izdaja elektronsko publikacijo in da je zavezanec za obvezni izvod po Zakonu o obveznem izvodu publikacij (Ur. l. RS, 69/2006). O čemer smo seveda, le kako simptomatično spet, prvi v Sloveniji poročali ravno na naših spletnih straneh v tekstu Jutri prvi odlomek iz knjige Dangober (pa še o ZOIPub-u in fanzinu). 
Pred dobrim mesecem pa se je zgodilo, kar se je slej ko prej zgoditi moralo. V tekstu Strah pred žanrom ali strah F/ZF žanra pred demarginalizacijo?, ki je izzval burne reakcije, si še vedno lahko ogledate vabilo na literarni pogovor strah pred žanrom v LUD Literatura, ki je Bojana Ekselenskega in njegove Viteze in čarovnike eksplicitno omenjal. Hja, če se pa pod vabilo podpišejo Matej Bogataj, Marjan Geohelli in Iva Kosmos, potlej pa to morda res nekaj pomeni, so si (vsaj upam) nekateri belili glave. Vsaj upam, kajti vse bolj se mi zdi, da je sam Ekselenski nekakšen nebodigatreba ZFF „scene“, ki je bil linčan ne zato, ker bi bila zgodba slaba, temveč zato, ker je na police prišla nelektorirana verzija knjige, za kar pa sam avtor niti najmanj ni odgovoren.
Pri čemer se seveda sprašujem, so bile res vejice in pike tako moteče ali pa je moteč Ekselenski sam po sebi. Samorastniški outsider, ki si je zadal za cilj, da bo spisal prvi slovenski fantazijski ep. Ga tudi je, spisal je še marsikaj, ampak bolj ga cenijo naši sosedje Hrvati, katerih ZFF scena je za naše razmere sama po sebi znanstvena fantastika, o čemer smo tudi že pisali.
Očitno je vabilo LUD Literatura delovalo kot neke vrste raketni pogon na samega Ekselenskega. Številka 9 daleč presega do sedaj videno z njegove strani. Gre za prelomno številko, s katero se je boleče izkazalo, da je Jašubeg en Jered na žalost edini slovenski ZFF fanzin.
Prišel je tiho in neopazno, bil je ignoriran, danes je pa edini... Pa če to ni zgodba o grdem račku, naj me, kot bi rekli Dangoberci, luskavist brcne!
Je Jašubeg en Jered res edini ZFF fanzin? Aha, je!
V zadnjem času se lomijo kopja, posebej po objavi nekaj tekstov na tej strani, kaj je to pravzaprav ZFF scena pri nas. Jo sploh imamo ali je nimamo, je enostavno marginalna ali underground subkulturna?
Vprašanje je, s kom ali čim sploh imamo opravka. Zakaj to trdim? Poglejmo si zadevo s povsem drugega zornega kota, ki razkrije marsikaj, kar nekateri te dni skušajo pomesti pod preprogo. Ne špekulirajmo ampak si oglejmo, kot rada rečem, factus brutus, gola dejstva.
V 7. številki je objavljen intervju s tedanjo predsednico našega edinega društva ljubiteljev ZFF. Kar seveda ni niti najmanj povečalo popularnosti oziroma odjema samega fanzina. Kot eden od prejemnikov fanzina (tistih prvih prejemnikov, ki ga dobimo po e-pošti in nam ni treba čakati, da ga avtor postavi na svojo spletno stran), sem začudeno ugotovila, da se število prejemnikov praktično ni povečalo na račun članstva omenjenega društva.
Kdo bi vedel zakaj? Mar člane društva niti ni zanimalo, kaj je njihova tedanja predsednica izjavila za fanzin Jašubeg en Jered? Morda se članom ni mudilo in so počakali, da bo fanzin objavljen na spletni strani?
Ali pa je res nekaj, kar ves čas bode v oči – Jašubeg en Jered jih sploh ne zanima. Verjetno bo bolj res slednje, kajti število prejemnikov se je širilo na račun prejemnikov iz tujine in posameznikov, ki so se kasneje, po javnem omenjanju Bojana Ekselenskega s strani organizatorjev literarnega pogovora Strah pred žanrom, vključili na listo prejemnikov. Zanimiv podatek, kaj?
Kaj je to torej scena? Lahko sploh kot „sceno“ opredelimo skupino oseb, ki nekaj mesecev veselo ignorira slovenski ZFF fanzin in se dela, kot da le-ta ne obstaja? Če pa so že prisiljeni k branju, potlej lovijo v njem manjkajoče vejice in ugovarjajo stavčnim konstrukcijam? Hja, Jašubeg en Jered je pač „one man band“ projekt, za njim ne stoji izdatna finančna injekcija, s katero bi bilo moč plačati lektorja. Na žalost pa vsi tisti, ki so do sedaj najbolj kritizirali slovnične napake (in ne same vsebine, ker to bi pa mnogo težje), niso niti slučajno ponudili svoje pomoči.
Zdi se, kot da orkestru, ki veselo igra na potapljajoči barki, voda sega do kolen, pa tega navdušeni godci sploh ne opazijo. Četudi jim nekdo pokaže s prstom, zamahnejo z roko in godejo dalje.
Med tem veselim kratkovidnim goslanjem se je pač zgodilo, česar v svoji preroški vnemi pred mesci nisem upala niti pomisliti. Napovedala sem namreč, da se bo Jašubeg en Jered pričel razvijati v spodoben fanzin, ki bo služil kot informacija mnogim o novostih na ZFF sceni. Res se je, presegel je moja pričakovanja. Zanimivo pa, da se ni razvil na račun kakega drugega fanzina ali ga celo izpodrinil. Če je še pred nekaj dnevi kazalo, da Jašubeg en Jered zaseda izpraznjeno hišo, ki jo je po svojem odhodu pustil eBlodnjak, se je sedaj izkazalo, da razen tega fanzina kak drug sploh več ne obstaja. Trenutno ne.
Lepa reč, kaj? Prostor je bistveno bolj prazen, kot se je zdel na prvi pogled in le zahvaljujoč trmi in vztrajnosti Bojana Ekselenskega se lahko zahvalimo, da lahko pokažemo vsaj en fanzin.
Ekselenskemu seveda čestitam. Z veseljem bom pomagala v prihodnje. Vas pa tudi vabim k sodelovanju!
 |
|
