Med „zdravnikovanjem”, ki se mu z vsem potrebnim navdušenjem prepuščam te dni, sem si uspela ogledati lastne knjige in če bo vse posreči (v prevodu: če bom lahko odšepala do pošte in tipkala) bodo nagrajenci nagradne igre znani jutri, prav tako bodo najkasneje jutri knjige odposlane na njihove naslove. No, kot vsakega novopečenega avtorja me je knjiga v fizični obliki presenetila, posebej zato, ker si prej niti nisem predstavljala, kako bodo v resnici izgledale. Ja, vse tri skupaj res izgledajo kot zajetna opeka in komaj verjamem, da je to res moja „opeka”.
Knjige so torej kar obsežne. Prva obsega 374 strani teksta, druga 381 in tretja 387 strani. Ravno v tretji se nahaja tudi spremna beseda, ki jo je prijazno prispeval Tomo Rebolj. Kako so knjige razdelile poglavja, si lahko ogledate na seznamu poglavij (in povezavami do že objavljenih odlomkov iz knjige). Natančnejši podatki o knjigah so na voljo tukaj.
|
|



10:38:25
Če obstaja reinkarnacija, bom v naslednjem življenju zanesljivo ali prerok ali vsaj šlogarica. Pred nekaj meseci sem povsem v prazno, povsem brezveze tratila svoj čas, ko sem neki skupini ljudi na nekem forumu skušala dopovedati, kje delajo napako. Kot primer sem navedla izdelek, ki se jim je tedaj verjetno zdel, tej skupini ljudi, hudo smešen – fanzin Jašubeg en Jered. Pisali so predvsem o slovničnih napakah v njem, prezrli pa bistvo. Čemur se strokovno reče marketinška kratkovidnost ali marketing myopia. Ne glede, da sem z zadnjo številko umeščena med sodelavce fanzina Jašubeg en Jered (kamor bi verjetno sodil tudi Andrej Ivanuša, ki je za fanzin prispeval kar nekaj materiala), je moj prispevek k samemu fanzinu zanemarljiv. Edino, kar sem prispevala za konkretno 9. številko, je bilo to, da sem se odzvala prijaznemu vabilu Bojana Ekselenskega.
Sicer je to resnično „vest z brado”, toda vseeno naj služi kot ponazoritev „aktualnosti” izmenjave informacij v naši ZF in F sceni. 
<br&g