Dangober

  • Povečaj velikost črk
  • Privzeta velikost črk
  • Zmanjšaj velikost črk
Home Mara R. Sirako blog Tag: Blodnjak

Tag: Blodnjak

22.07.2009 10:38:25

Dangober - knjigeMed „zdravnikovanjem”, ki se mu z vsem potrebnim navdušenjem prepuščam te dni, sem si uspela ogledati lastne knjige in če bo vse posreči (v prevodu: če bom lahko odšepala do pošte in tipkala) bodo nagrajenci nagradne igre znani jutri, prav tako bodo najkasneje jutri knjige odposlane na njihove naslove. No, kot vsakega novopečenega avtorja me je knjiga v fizični obliki presenetila, posebej zato, ker si prej niti nisem predstavljala, kako bodo v resnici izgledale. Ja, vse tri skupaj res izgledajo kot zajetna opeka in komaj verjamem, da je to res moja „opeka”.

Knjige so torej kar obsežne. Prva obsega 374 strani teksta, druga 381 in tretja 387 strani. Ravno v tretji se nahaja tudi spremna beseda, ki jo je prijazno prispeval Tomo Rebolj. Kako so knjige razdelile poglavja, si lahko ogledate na seznamu poglavij (in povezavami do že objavljenih odlomkov iz knjige). Natančnejši podatki o knjigah so na voljo tukaj.





10.07.2009 08:20:49

Sodeč po naslovu bodo poznavalci žalostno vzdihnili, da bo današnji zapis zelo, ampak res zelo kratek (in tudi slikice ne dodajam k tekstu zavoljo žalostne vsebine opisa stanja stvari). O slovenski ZFF sceni lahko pišemo zgolj in izključno v pretekliku, saj so slavni dnevni vodilnega položaja v nekdanji SFRJ in najverjetneje celo na Balkanu našo deželo že davno in nepreklicno minili.

Naša prva ZFF društva datirajo v konec 70-ih in začetek 80-ih let. Še pred vsemi znanimi zakonsko organiziranimi oblikami združevanja je ta dežela imela množico pisateljev. Mnogim denimo ni znano, da se med ZF pisatelje uvrščata tako Simon Jenko kot Ivan Tavčar, celo Matej Bor in Vladimir Bartol. Najbolj znan predstavnik nekdanjih svetlih časov pa je bil in ostaja Vid Pečjak s svojo enkratno knjigo Drejček in trije marsovčki.





26.04.2009 16:02:35
Jašubeg en JeredČe obstaja reinkarnacija, bom v naslednjem življenju zanesljivo ali prerok ali vsaj šlogarica. Pred nekaj meseci sem povsem v prazno, povsem brezveze tratila svoj čas, ko sem neki skupini ljudi na nekem forumu skušala dopovedati, kje delajo napako. Kot primer sem navedla izdelek, ki se jim je tedaj verjetno zdel, tej skupini ljudi, hudo smešen – fanzin Jašubeg en Jered. Pisali so predvsem o slovničnih napakah v njem, prezrli pa bistvo. Čemur se strokovno reče marketinška kratkovidnost ali marketing myopia. Ne glede, da sem z zadnjo številko umeščena med sodelavce fanzina Jašubeg en Jered (kamor bi verjetno sodil tudi Andrej Ivanuša, ki je za fanzin prispeval kar nekaj materiala), je moj prispevek k samemu fanzinu zanemarljiv. Edino, kar sem prispevala za konkretno 9. številko, je bilo to, da sem se odzvala prijaznemu vabilu Bojana Ekselenskega. 

V tem trenutku je Jašubeg en Jered, upam si to trditi, edini slovenski ZFF fanzin. Bojan Ekselenski pa edini po dolgem času, ki je uspel Bojana Meserka, ki praviloma ne daje intervjujev, prepričati, da je vseeno spregovoril. Zanimivo, kajti Meserko je zavrnil kar nekaj znanih imen, ki so ga vabila k pogovoru.



03.04.2009 12:14:19

LUD Literatura organizira 8. aprila ob 21. uri pogovor na temo Strah pred žanrom. Vsekakor bo ta pogovor zanimiv, sodelujoči so zagotovilo za pester večer. Vendar pa se mi ob tem postavlja vprašanje, gre res za strah pred žanrom (F/ZF) ali gre pri vsem skupaj za strah F/ZF žanra pred demarginalizacijo? So za to, da se literarne revije ne ukvarjajo z F/ZF izdelki, krive res (samo) one same, so res vsega krive založbe, je vsega kriva ti. scena? Ali pa gre za preplet mnogih okoliščin, ki na koncu povzročijo, da so dela domačih F/ZF avtorjev obrobna, prezrta in širši javnosti skoraj povsem neznana?





02.04.2009 05:50:19

Eridan št. 7Sicer je to resnično „vest z brado”, toda vseeno naj služi kot ponazoritev „aktualnosti” izmenjave informacij v naši ZF in F sceni.

Fanzin Eridan, ki ga izdaja Udruga ljubitelja fantastike 3. zmaj z Reke, je v svoji 7. številki izdala prvo zgodbo iz niza Atlantis Bojana Ekselenskega. Gre za zgodbo Sin imperija, ki je našemu občinstvu več ali manj popolnoma neznana, pa čeprav je avtor nanjo nekajkrat opozoril. Toda nihče ni postal prerok v domači vasi, zato je zgodba Sin imperija v našem prostoru povsem „zvodenela”.

Česar pa ne moremo trditi za hrvaško ZF in F sceno. Prevedli so Bojanovo zgodbo in jo objavili pod naslovom Carstvo sunčanoga boga. Klik na vsebino 7. številke Eridana vam bo tudi potrdil, da se zgodba ni znašla v slabi družbi, celo nasprotno! 






MNENJA BRALCEV

wikipedia




Prisotni

Prisotni 72 gostov .

Prve tri knjige sage Dangober so izšle!

Dangober, Spapad pri Opozorilniku 1-3

O knjigah:

Hvala vsem, ki ste knjige kupili ali ste si jih že izposodili v knjižnicah!

Novi komentarji