11:12:51
Kot ste sami opazili, me Jahve ni usekal preko vikenda, kar pripisujem dejstvu, da se z menoj ne ukvarja. Čaka pač, da mu nekdo postavi ambasado v Jeruzalemu in med tem čakanjem si ne bo belil glave z mojo malenkostjo. Šalo na stran. Jahveja ni dobro izzivati ne glede na to, kako si ga predstavljamo, kot Boga ali kot stvarnika – človeka. Ne vem, kakšna predstava o Jahveju je bolj zaskrbljujoča. Če nanj gledamo kot na Boga (Izraelcev in kasneje tudi na našega, krščanskega Boga), je njegova ljubezen do ljudi silno vprašljiva. Vendar quod licet Iovi, non licet bovi oziroma kar je dovoljeno Jupitru (Bogu), ni dovoljeno govedu. O božjem namenu se ne sprašuje, v Boga se ne dvomi, njegova okrutnost je vedno upravičena, njegova ljubezen vedno prisotna. V trenutku, ko pa Jahveja ne razumemo več kot Boga temveč si ga predstavljamo kot človeka, kot znanstvenika, se nekatera njegova dejanja oziroma dejanja stvariteljev, če jih merimo po sedanjih merilih „dobe razodetja“ lahko uvrstijo v bogat repertoar kaznivih dejanj, celo v nabor takih dejanj, ki jih naša civilizacija smatra kot skrajno zavržena.
V pričujočem zapisu si bomo pogledali le majhen del njegovih izjav, ki jih je posredoval Raëlu in ki so vsem na voljo v Stari zavezi. Jahve je pisanje Stare zaveze potrdil Raëlu in mu določena svoja dejanja zelo podrobno opisal. Več o tem si lahko preberete sami v knjigi Resnična podoba Boga.
 |
|
Zadovoljno si je prikimaval in med roki vzel še levo stopalo. Ti revež nesrečni, si je mislil, kako te mora boleti. Ali pa nalašč molči. Pogledal jo je. Molči in ne stoka. Prekleto, niti pisne ne! Kotički njenih ustnic so razkrivali bolečino. Govori, tepec! Govori, preden prične kričati!
