Dangober

Kamorkoli grem, sedaj ko splet lahko hodim, me dočaka globok „ho ho ho“, čemur sledi zvončkljanje zvončkov in nato sledi kaka pocukrana pesem v stilu „merry christmas and happy new year“. Kupuj, kupuj, kupuj in še enkrat kupuj je očitno postala glavna zapoved vseh praznikov, ne glede na to, so ti prazniki verske ali posvetne narave. Kupi, če ne kupuješ, ne boš praznoval in ni več praznovanja, če se ne kupuje. Počasi se mi že zdi, da je ravno vsak večji praznik postal praznik trgovcev. Iz svojega e-predala brišem ponudbe za nove nadgradnje, vse so seveda „posebna ponudba“, kajti res jih ne potrebujem. Delam na opremi, ki je odprtokodna in kot taka zastonj.

Od božično – novoletne komerciale si lahko dobesedno oddahnem za računalnikom. Kot podpornik odprtokodnih programskih rešitev in uporabnik operacijskega sistema Ubuntu, se prav veselim vseh brezplačnih rešitev in programov, ki mi jih skupnost Ubuntu ponuja. Oktobra je izšel Ubuntu 10.10 pod razvojnim imenom Maverick Meerkat, česar še nisem uspela zadovoljivo prevesti, ampak dobro zveni. Skratka, če ste si zaželeli novega operacijskega sistema, je Ubuntu prava rešitev, saj je brezplačen, legalen in predvsem delujoč.

Značke (tags): odprtokodni program | Ubuntu | šola | otrok | igra | Božič | Novo leto | obdarovanje | darilo

V senci famoznega odlikovanja in odstopa ministra Erjavca, se ukinja nekaj, kar bi moralo biti samoumevno in kar me je, povsem apolitično, izjemno začudilo. "Brezplačna dijaška prehrana je bila politično, ne pa strokovno podkovana rešitev in vsaka taka stvar se mora skozi čas popraviti," je dejal Dušan Zagorc iz združenja ravnateljev. Kot berem v brezplačniku Žurnal 24, "z novim šolskim letom dijaška malica ne bo več brezplačna. Dijaki bodo morali za malico, vredno 2,42 evra, plačati 82 centov, preostali dve tretjini cene bo krila država. Bodo pa v prihodnjem subvencionirane malice tudi za vse osnovnošolce – starši bodo tako za malico, vredno 80 centov, plačali 30 centov."

Malica je bila v času Janševe vlade politična odločitev, v času Pahorjeve vlade je pa vsaka odločitev na temo malice potlej strokovno podkovana rešitev ali kako je sedaj s tem? Topogledno temu je meja med politično in strokovno odločitvijo definirana glede na strankarsko pripadnost? Halo?

Značke (tags): šola | malica | kosilo | zdravje | prehrana

Po objavi mojega zadnjega prispevka na temo odprtokodnosti (Kako ceneje do računalnika? Z odprtokodnimi programi in Ubuntujem seveda!), se mi je oglasilo kar nekaj staršev. Pišejo mi, da bi oni že prešli s TOS (tistega operacijskega sistema, ki ga jaz več ne želim imenovati, saj mi je požrl tekst Dangobercev), ampak da je njihov skrajen domet sočasna instalacija TOS in Ubuntuja (ali kakšnega drugega Linuxa) preko Wubija. Zakaj? Ker v šolah od otrok zahtevajo delo s programskimi paketi, ki temeljijo na TOS in niti pod slučajno ne delujejo v Linux okolju, denimo v Ubuntuju.

Kar je samo delno res. Naše šole prerade zahtevajo od otrok, da delajo vaje v „preglednicah“ točno določene firme, urejevalniku teksta spet iste firme ipd. Ni pa res, da se določenih programov ne da uporabljati v Linuxu. Kot primer si oglejmo, kako lahko z Ubuntujem uporabljate program ciciCad, ki se ga osnovnošolci učijo pri tehničnem pouku v 7. ali 8. razredu.

Značke (tags): Ubuntu | OpenOffice | Writer | Impress | Calc | Dangober | Spopad pri Opozorilniku | učbenik | osnovna šola | šola | šolski sistem | CD | zgoščenka | GIMP | odprtokodnost | odprta koda | legalno | učinkovito | brezplačno | ciciCad | Wubi | Wine | QCAD

Ko sem še hodila v šolo, smo slovanske bogove in staroslovansko mitologijo omenjali bolj tako spotoma. Bili so pač nekoč neki naši bogovi, naši predniki so verjeli vanje, nakar so izginili, navadno zavoljo nasilnega pokrščevanja. Kar je lepo opisal France Prešeren v svoji zgodovinsko - epski pesnitvi Krst pri Savici. 

Ampak vse to je bilo bolj površno, kajti le kdo bi se pa poglabljal v Svaroga, Svetovida, Triglava, Peruna, Cisloboga, Domovoja, Striboga, Dajboga, Volosa, Beliboga, Jesis, Živo, Simargla, Morano, Vesno, da jage babe, Kresnika, rusalk, Zlatoroga, pasjeglava in ostalih ne omenjamo.

Redko pa se pogovarjamo o slovenski mitologiji. Andrej Ivanuša, avtor znanstvenofantastičnega romana Rheia in mitološke pesnitve Vilindar, je 25. marca predaval v mladinskem klubu Rdeča ostriga. Napoved za predavanje je vključevala tekst o stvarjenju -  Ničesar ni bilo, ko bog Svetovid, Sonce in Morje. Sonce je pripekalo. Bog se je ugrel in se potopil, da se v Morju skoplje. Ko se je spet vzdignil, mu je ostalo za nohtom zrno peska. Zrno je izpadlo ter ostalo na površini, kajti na začetku je vse tam ostalo, kamor je padlo. To zrno je naša Zemlja, morsko dno je njena domovina.

 

Značke (tags): Pasjeglav | Zlatorog | Kresnik | rusalka | jaga baba | Vesna | Morana | Belibog | Simargl | Živa | Jesis | Volos | Domovoj | Dajbog | Stribog | Cislobog | Triglav | Svetovid | Perun | Svarog | pokrščevanje | Krst pri Savici | France Prešeren | slovenska mitologija | slovanski bogovi | slovanska mitologija | bogovi | bog | šola | Andrej Ivanuša | Rdeča ostriga | Črtomir | Črt | pikapolonica | vraža | Rheia | Vilindar | Svetovida rod