08:23:54
Obiski ordinacij prinašajo zanimive stranske učinke. Nekatere čakalnice so bogato založene z tračarskimi revijami in ker se navadno čaka in čaka in čaka, tudi meni ni ostalo nič drugega, kot da vzamem v roke tovrstno literaturo. Kar niti ni bilo slabo, saj sem se ob branju rumenih „člankov“ prerežala do solz. Posebej me je zabavalo označevanje določenih moških kar za „Casanovo“. Do solz sem se narežala tudi ob ogledu spletne strani, ki reklamira nov reality show, v katerem „punce“ lovijo moškega, ki že nekaj let vztraja v rumenih medijih tako s svojim pisanjem kot tudi z zgodbicami o vsem, kar že počne. Niti ne bi vedela za ta nov „podvig“, če v njem ne bi sodelovala ena izmed mojih FB prijateljic. Hja, reality showi z instant zvezdniki nas butnejo že na vsakem koraku, celo radijski valovi niso več varni pred njimi.
Sploh se ne čudim, da tračarski „mediji“ tako zlahka nalepijo kakemu podalpskemu žrebcu etiketo „Casanova“. Na slovenski Wikipediji ob skopem opisu Giacoma Casanove najdemo naslednji stavek: „Danes ga poznamo predvsem kot legendarnega ljubimca in osvajalca ženskih src.“ Ja, res opis za dol past! In predvsem netočen za dol past!
 |
|
Ravno preden me je povsem "postlalo", sem se udeležila debatne kavarne v okviru Slovenskega knjižnega sejma. Debatirali smo na temo "Je za izdajo knjig treba izdati tudi sebe?". Pogovor je organiziral Undara Studio. 
Lik fatalke je arhetip, „kalup“, če želite, v katerega je potrebno vmestiti zgodbo, ki ima tako moralen namen (ne varajte svojih partnerjev) kot tudi svarilen namen (če boste varale, vas bo partner kar ubil). Predvsem pa ima družbeni namen (ob varanju ogrožate sebe in svojo okolico). In ženska, kar se ve že od grške dramatike dalje, vara lahko tudi, če je posiljena (če bi se branila, ne bi bila posiljena), če je sužnja (in ji pade na pamet, da ne bi ubogala), če je določena za žrtev (nekoga pač moramo zaklati v čast bogovom), če nerga (le zakaj je nergala Ksantipa?) itd.
V ZFF literaturi praviloma junaki, ki rešujejo svojo domačo hišo, rodno vas, morda celo kraljestvo, obstoj planeta, človeštva ali kar vesolja, mahljajo z meči, ki so nekakšen dokaz njihovega siceršnjega junaštva. Odvisno od domnevnega obdobja dogajanja so ti meči različnih vrst, od kovanih pa vse do svetlobnih, laserskih mečev. Se pa morajo svetiti, česar noben avtor ne pozabi pripisati. Meč je obvezen rekvizit, zlo natančno vidi, da če nekdo ima meč, ga namerava tudi uporabiti in razsuti to zlo. Čemur se zlo seveda ogorčeno upre, kajti nikakor ne želi, zlobno kot je, popustiti. V ta namen se loti glavnega junaka z vsemi sredstvi, predvsem pa nujno zaplete v dogajanje nič hudega slutečo devico, ki vdano čaka svojega junaka, da se po vseh peripetijah vrne nazaj k njej. Vmes trepeta za junakovo usodo, lije solze in veze gobeline, krpa hlače ipd. In če je avtor posebej okruten, jo, neaktivno kot je, žrtvuje v obliki žrtve posilstva ali uboja, kar našega junaka še posebej razkači in zlobne sile obsodi na dokončen propad. Nekaj novega? Niti ne.
ZF in F literatura vedno znova uporablja arhetipske kalupe, v katere vmešča junakinje svojih zgodb. Ti kalupi različnih vlog, tako moških kot ženskih, so vmeščeni v našo zavest z razlogom. Že od pamtiveka služijo človeštvu kot nekakšen vzor, preko katerega razlikujemo med dobrim in zlim, pametnim in neumnim, plemenitim in zahrbtnim ipd.
Preden odidemo na zasluženi dopust, smo nameravali s strani umakniti nekaj nepotrebnih modulov, med njimi tudi prevajalnik. Namero sem tako mimogrede omenila v neki skupnosti, nakar sem prejela ogorčeno sporočilo, da tega nikakor in pod nobenim pogojem ne smem storiti. Čemur je sledilo še nekaj sporočil, celo nasvetov, da prevajalnik naravnost mora ostati na strani. Potlej sem pa le dojela, zakaj obiskovalci branijo modul za strojno prevajanje. Namreč nekateri se že nekaj dni krasno zabavajo s prevodi v hrvaški jezik, ki postrežejo z naravnost nepredstavljivimi besednimi zvezami. Denimo ena od „cvetk” je prevod termina Uradni list Republike, ki ga Google translator prevede v - Službeni glasnik Republike Hrvatske! 
Ne
