11:21:51
Ravno danes se pogovarjam z znanko, ki je včerajšnji večer preživela na literarni prireditvi. Gostov je bilo bolj malo in še to same starejše gospe, je dejala. Mi smo jo odnesli mnogo bolje. Kajti mahnili smo jo v Celje, kjer je na prvem Cinkarniškem večeru v Knjigarni Antika nastopil naš pisatelj Andrej Ivanuša. Pogovor je vodil Bojan Ekselenski, ki se je v vlogi voditelja (prvič!) krasno znašel. Prostor knjigarne Antika je bil poln in uživali smo v Andrejevi pripovedi o njegovi bogati ustvarjalnosti, kako in zakaj je spisal kakšno delo.
Kar nekaj obiskovalcev se je čudilo, kako malo poznajo (poznamo) naše navade in šege, od kod izvirajo in kaj pomenijo. Obiskovalci tega bloga namreč veste, da je Andrej Ivanuša svoje delo Vilindar napisal na podlagi slovenske mitologije.
 |
|
Če obstaja reinkarnacija, bom v naslednjem življenju zanesljivo ali prerok ali vsaj šlogarica. Pred nekaj meseci sem povsem v prazno, povsem brezveze tratila svoj čas, ko sem neki skupini ljudi na nekem forumu skušala dopovedati, kje delajo napako. Kot primer sem navedla izdelek, ki se jim je tedaj verjetno zdel, tej skupini ljudi, hudo smešen – fanzin Jašubeg en Jered. Pisali so predvsem o slovničnih napakah v njem, prezrli pa bistvo. Čemur se strokovno reče marketinška kratkovidnost ali marketing myopia. Ne glede, da sem z zadnjo številko umeščena med sodelavce fanzina Jašubeg en Jered (kamor bi verjetno sodil tudi Andrej Ivanuša, ki je za fanzin prispeval kar nekaj materiala), je moj prispevek k samemu fanzinu zanemarljiv. Edino, kar sem prispevala za konkretno 9. številko, je bilo to, da sem se odzvala prijaznemu vabilu Bojana Ekselenskega. 
Blog je treba nekako začeti, pa še 1. april bo trajal kar cel dan, zato ga začnimo s tipičnim slovenskim jamranjem na temo položaja novopečenega avtorja. 
Ko sem še hodila v šolo, smo
