09:05:14
Marija je skrila pordeli obraz v njegove prsi, stresel je čeznjo grivo las in tiho pripovedoval naprej.
"Ni bilo druge, ali zajčkanje tudi z ljudmi, ki ti niso pomenili nič ali... biti brez otrok... Takrat še nismo živeli večno... In presevanje tako hudo poškoduje rodni material, da termin sterilnost za nas dejansko pomeni sterilnost." Marija je odkimala. "Odpiši umetno oploditev, zdravljenje neplodnosti... Vse te postopke in še kakšnega drugega, ki na Adapiji še ni izumljen, smo takrat že davno poznali, noben ni bil učinkovit. Že davno pred Veliko Vojno smo poznali kloniranje, vendar klon sterilne osebe propade, živi nekaj let in umre. Razumeš? Sterilna oseba se ne more razmnoževati niti preko klonov. Sam denimo nisem sterilen, vendar sem eden od redkih otrok iz vrodilnika, ki ni sterilen."
Nejeverno ga je pogledala. "Natanko tako. Poglej, če bi slučajno v vbistovališču zafušali sterilno osebo, izdelajo klon in vanj vstavijo spomine te osebe. Vendar takoj sprožijo postopek za izdelavo novega otroka iz vrodilnika, kajti sam klon zdrži le nekaj let. Temu otroku, izdelanemu iz rodnega materiala te sterilne osebe, potlej vsadijo njegove spomine, klon pa itak umre sam od sebe, še preden otrok pride iz vrodilnika. Dangoberci se razmnožujemo edino in izključno preko vrodilnikov, večina otrok iz vrodilnikov je pa vseeno sterilnih."
 |
|
Ob misli, da je morebiti ne bi nikoli več videl, njega pa tudi ne, je skoraj zajokal. Toda ni bilo druge poti, če ju je hotel zaščititi. Saj bom hitro nazaj. Svetlolaska ga je prestrašeno gledala. "Sonček, nakasneje jutri zvečer pridem. Pojdi domov, počivaj in počakaj, da se vrnem. Dopust imaš, lezi in počivaj! Zagotovo se bom vrnil. Obljubim. Zaupaj mi, samo to te prosim. Pojdi domov, Marija!" Pobožal jo je po trebuhu, jo poljubil na lice, privil k sebi in hip zatem stekel iz ozke ulice.
Admiral je molčal. Ni želel posegati v dogajanje, četudi je vedel, da Prvi Kreator ukazuje na njegovi militarki njegovim vojakom. Kar je bilo daleč od njegovih pristojnosti, če je bil Admiral prisoten in priseben. Četudi je pa hkrati res, je pomislil, da samo opravlja svoje delo in bi se lahko reklo, da je v dani situaciji on torej nekako nadrejen meni. Bolje, da sem tiho, je sklenil. 
"Kar tiho bodite, vem jaz dobro, kaj govorim!", se ni dal utišati Kognitus. "Naj te opomnem, ti si pol Dangoberec," je jezno govoril Aleksandru.
"To, da je milečanski Senator, ne pomeni, da je Senator v Miletu... Milet se imenuje njegova... država, vi bi temu rekli država. Dangober je sestavljen iz devetih držav, ki so združene v Republiko. Nimamo devet vlad ampak samo eno, on zastopa svojo državo ali morda bolje, svoj narod v Senatu. Druga dva zastopata Serapinjo in Levitanijo. Senat je samo eden, za cel planet in vse kolonije."
Vojaki so osuplo, nemo strmeli vanj. Mariji se je na trenutke zdelo, kot da nihče od njih več ne diha.
Nakar je sledila serija njenih veselih vzklikov in ploskanja, ob katerih je Admiral trmasto tiščal oči skupaj in vsake toliko čisto malo odprl veke, nikakor se ne neha čuditi, ohati, ahati in ploskati, nakar je vedno znova sklenil, da sedaj bo pa res mižal, nakar je spet poškilil v holomatriks. Sfižila je nakladalnik in še vzdigovalnik, glej ga, še vzdigovalnik se je odkril, kar tekmujeta, kdo jo bo ponesel kam, kjer bo spet kaj novega videla, ob tem veselo piskata in prav nič nista živčna. Kakšna hinavca! Poškilil je v holomatriks. Skisan si, kako naj bo nakladalnik hinavski? Ali vzdigovalnik? Ba, skisan si! 
"Odšla bom, toda ne prej, preden se pogovorimo!", je tlesknila Dema z rokama. "Čakava z Balčkom na novice, Lot! Prosim, povej nama že enkrat, kaj je z najinim sinom."
"Ma pusti... Ni omembe vredno," je užaljeno zamomljal Ap. "Pobrkljali so vse, kar se je pobrkljati dalo."
Glavni Upravnik se je splazil na sredo komore, s tresočimi rokami je tipal pod seboj in sprožil stolpe ukazov. Drhteč je tipal po njih, cvilil od bolečin in končno spregovoril, medtem, ko mu je slina lila iz ust: "Poslal sem."
