18:04:47
Grem pred nekaj dnevi v center Kranja in me je skoraj sezulo v dobesednem in prenesem pomenu te besede. Nekdo se je odločil, da bo center mesta okrasil s kockicami in tlakovci, ki silijo pešce k spotikanju. Kdo bi vedel zakaj le in čemu, sem se spraševala. Kakorkoli, visoke pete v centru mesta niso več pametna izbira obutve. Pametneje se je odločiti za treking čevlje, s katerimi boste zlahka premagovali neravna tla, se izognili zvitim gležnjem zavoljo manjkajočih kockic ipd. Od kod ta potreba po vizualni vrnitvi v 19. stoletje (pri čemer so tedaj posebno pozornost namenili odvajanju meteornih vod, v 21. stoletju pa očitno pričakujejo manjše padavine vsaj sodeč po jarkih)? Premišljevala sem in nisem našla rešitve, dokler se ni zgodila obletnica valete. In tedaj mi je vse postalo jasno. Kockice so se mi nenadoma zdele povsem logično položene, tudi šlamparija pri njihovem polaganju mi je postala povsem razumljiva. Kocke in tlakovci so na mestih, kjer morajo biti in to točno na takih, kjer se človek lahko spotakne obnje. Že res, da na svetu obstaja nebroj grdih stavb, ampak le zakaj bi se Kranj odlikoval po arhitekturnih dosežkih, po nekih estetskih stavbah, če se vendar lahko po stavbah, ki take niso? Zakaj ne bi že pred vstopom v staro mesto jedro preplašili obiskovalcev s pisanimi, kockastimi, ceglastimi in rjastimi fasadami? Ja, obletnica valete je pravi ključ za razumevanje prometnih površin. Za dele cestišča, kjer avtomobili milo poskakujejo in truncajo. Za površine za pešce, ki kar vabijo k izgubi ravnotežja. Za ozke kolesarske steze, za katere še nisem uspela ugotoviti, so namenjene za kolesarje ali proti njim. Evo, kako sem preko obletnice valete uspela razumeti kockice, ki bodo od sedaj pa vse do časov, bolj naklonjenim asfaltu, spreminjale center mesta v območje brez visokih pet in nas spodbujala k nošenju zdrave treking obutve.
 |
|
Niti nisem nameravala pisati o lokalnih volitvah. Zdržala sem do samega konca ampak dlje res ni šlo. Kot apolitična oseba sem se v preteklih tednih zgolj čudila, čudila in ponovno čudila posameznim plakatom, predstavitvam, soočenjim in tem slednjim sem se, če se je le dalo, izogibala v izdatni meri. Na vso srečo se je med kampanjo zgodila stavka javnega sektorja in posledično (HVALA!) je bilo gledalcem prihranjeno opazovanje predstavitev kandidatov, ob katerih lahko vsake dve leti, ko so volitve, opazujemo naravnost antologijsko dogajanje. Kandidati se predstavljajo kakim petim že prepričanim volivcem in kakim dvajsetim stolom. In temu se potem reče dogodek.
Zakaj ta teden ni bilo novih prispevkov? Enostavno ker sem v nedeljo dosegla zastavljeni cilj, to je "pripaličkala" na Šmarjetno goro. Cilj sem dosegla dva tedna prej, kot sem načrtovala in resnici na ljubo sem rahlo sesuta a vseeno skrajno zadovoljna.
Hja, že postajam slavna tako doma kot v tujini, kakor vidim :):):). Danes me je presnetila prijateljica, ki mi je poslala povezavo na tekst: „Mara R. Sirako, sf spisateljica iz Kranja, ulazi u kuću Velikog brata.” 
