|
23.07.2009
 07:45:14
|
|||
|
Zakaj je temu tako? Na eni strani imamo vizualno umetnost, filme, ki v kinodvorane privabijo množico ljudi, na drugi strani smo istočasno priča skromni izposoji literature, po kateri so posnete te iste h'woodske uspešnice. Kako je potlej možno, da bralci ne želijo brati tisto, kar radi gledajo?
|
|||
|
10.07.2009
08:20:49
|
|||
|
Sodeč po naslovu bodo poznavalci žalostno vzdihnili, da bo današnji zapis zelo, ampak res zelo kratek (in tudi slikice ne dodajam k tekstu zavoljo žalostne vsebine opisa stanja stvari). O slovenski ZFF sceni lahko pišemo zgolj in izključno v pretekliku, saj so slavni dnevni vodilnega položaja v nekdanji SFRJ in najverjetneje celo na Balkanu našo deželo že davno in nepreklicno minili.
|
|||
|
15.06.2009
06:30:01
|
|||
|
|
|||
|
26.04.2009
16:02:35
|
|||
 Če obstaja reinkarnacija, bom v naslednjem življenju zanesljivo ali prerok ali vsaj šlogarica. Pred nekaj meseci sem povsem v prazno, povsem brezveze tratila svoj čas, ko sem neki skupini ljudi na nekem forumu skušala dopovedati, kje delajo napako. Kot primer sem navedla izdelek, ki se jim je tedaj verjetno zdel, tej skupini ljudi, hudo smešen – fanzin Jašubeg en Jered. Pisali so predvsem o slovničnih napakah v njem, prezrli pa bistvo. Čemur se strokovno reče marketinška kratkovidnost ali marketing myopia. Ne glede, da sem z zadnjo številko umeščena med sodelavce fanzina Jašubeg en Jered (kamor bi verjetno sodil tudi Andrej Ivanuša, ki je za fanzin prispeval kar nekaj materiala), je moj prispevek k samemu fanzinu zanemarljiv. Edino, kar sem prispevala za konkretno 9. številko, je bilo to, da sem se odzvala prijaznemu vabilu Bojana Ekselenskega. V tem trenutku je Jašubeg en Jered, upam si to trditi, edini slovenski ZFF fanzin. Bojan Ekselenski pa edini po dolgem času, ki je uspel Bojana Meserka, ki praviloma ne daje intervjujev, prepričati, da je vseeno spregovoril. Zanimivo, kajti Meserko je zavrnil kar nekaj znanih imen, ki so ga vabila k pogovoru.
|
|||
|
01.04.2009
09:58:42
|
|||
|
Napisala sem namreč tekst, kot vsak avtor seveda trdim, da je tekst dober. Izbrala sem si psevdonim. Menda! Ne bom valjda prenašala začudenih pogledov znancev, češ kaj pa je tebi bilo, dete lepo, dete ljubo, da si sklenila poseči v znanstvenofantastični žanr in da bo mera popolna, spisala space opero. Ta bi sicer lahko izšla tudi v enem delu ampak nisem George R. R. Martin, pa da na police postavim buklo takega obsega, da se pred njo lahko skrijejo rumene strani Telefonskega imenika. Pač je tako, da smo domači avtorji bolj skromni in praviloma se nas da strpati v Cobiss z opisom recimo 385 str.; 20 cm.
|
|||
|
Prve tri knjige sage Dangober so izšle!
|
|
O knjigah: Hvala vsem, ki ste knjige kupili ali ste si jih že izposodili v knjižnicah! |
|
Odgovor na zastavljajo vprašanje je povsem preprost – nimajo časa. V fantazijski (fantasy) literaturi jim opravljanje fizioloških potreb in spolno dejavnost preprečujejo nadvse mračne sile. V ZF literaturi pa ravno tako. Razlika je samo v tem, da v prvi vrsti literature junak ne more seksati, lulati in kakati ker nadvse mračne sile nadenj pošiljajo bogat asortiment magije. V drugi vrsti pa ga nadvse mračne sile skušajo sesuti z nadvse napredno tehnologijo ali kakim apokaliptičnim dogodkom.
Blog je treba nekako začeti, pa še 1. april bo trajal kar cel dan, zato ga začnimo s tipičnim slovenskim jamranjem na temo položaja novopečenega avtorja. 
